21 milijonov evrov za nov dom, medtem pa postelje prazne, ker ni kadra

Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac, župan Občine Postojna Igor Marentič in direktorica Doma upokojencev Postojna Nastja Belcer Premrl so 28. februarja podpisali pismo o nameri gradnje novega doma starejših. Minister je ob tem izrazil jasno zavezanost modernizaciji področja dolgotrajne oskrbe in prenovi sistema institucionalne oskrbe starejših, so zapisali v sporočilu za javnost. Pa bodo lahko dobili kader, glede na to, da ga dom v Pivki ne dobi že od oktobra 2022?

Prostorske omejitve, pomanjkanje ustreznih površin za gibanje in druženje ter zastarelost infrastrukture so razlogi, da se je Ministrstvo za solidarno prihodnost odločilo podpreti nadomestno gradnjo na novi lokaciji. Minister Simon Maljevac je v izjavi za javnost poudaril, da bo ministrstvo za solidarno prihodnost zdaj nemudoma pristopilo k izvedbi javnega arhitekturnega natečaja, ki bo zagotovil najustreznejšo in sodobno rešitev za dom. Gradnja novega doma starejših v Postojni je del obsežnega investicijskega svežnja, ki ga trenutno izvaja pristojno ministrstvo. »Ponosen sem, da smo v tem mandatu zagotovili rekordne investicije v socialnovarstveno infrastrukturo. Trenutno poteka več kot 30 investicijskih projektov po vsej državi, pri čemer bomo samo v tem mandatu v gradnjo domov za starejše vložili kar 200 milijonov evrov – petino milijarde. Gre za največji investicijski val na področju dolgotrajne oskrbe v zgodovini Slovenije,« je dejal minister. Ocenjena vrednost novega doma starejših v Postojni znaša 21 milijonov evrov, gradnja pa se bo začela konec leta 2026 oziroma v začetku leta 2027.

Mediji so lansko leto poročali, da nov dom za starejše, ki so ga postavili v Pivki, še vedno sameva. Kader iščejo že od oktobra 2022, a se na razpise nihče ne prijavlja - kljub temu, da je občina pripravljena ponuditi kadrovska stanovanja. »Za zagon doma v Pivki potrebujemo nujno potreben kader v zdravstveni negi, konkretno iščemo dve diplomirani medicinski sestri in štiri zdravstvene tehnike. Prav tako iščemo bolničarje, za katere imamo že nekaj prijav, vendar bomo z njihovim zaposlovanjem začeli šele, ko bomo zapolnili mesta za zdravstvene tehnike in diplomirane medicinske sestre,« je novembra lani za N1 pojasnila Sanda M. Gavranovič, operativna direktorica za Adriatic regijo. 

Sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Denis Sahernik nam je povedal, da povsem svežih informacij glede praznih postelj še nimajo - na voljo bodo konec meseca, ko domovi oddajo svoja poročila. Zadnji podatki, ki so bili objavljeni konec decembra 2023, kažejo, da je bilo v domovih za starejše na voljo 19.710 mest, zasedenih pa 18.784 - torej je bilo 926 praznih postelj. Poleg tega je bilo v posebnih zavodih za odrasle praznih še 138 postelj. Zaradi pomanjkanja kadra je bilo tako praznih več kot 1000 postelj. Po Sahernikovih besedah potrebe po novih domovih so, vendar pa novi domovi ne bodo zaživeli s polno kapaciteto, obstoječi pa bodo še bolj prazni, če se bo kader prestavil - novega namreč ni. Sahernik je prepričan, da sta za pridobivanje kadra ključna dva ukrepa. Prvi je ta, da se primerno ovrednoti vsa delovna mesta v domovih, s plačno reformo se temeljnega problema namreč ni rešilo. Drug ključen ukrep pa so kadrovski normativi na področju zdravstvene nege in rehabilitacije. »Tudi vsi ostali ukrepi so dobrodošli, tudi to, kar je ministrstvo sprejelo, vendar pa ne rešijo osnovnega problema,« je bil jasen. 

Tudi predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije Monika Ažman je opozorila, da že sedaj obstajajo proste kapacitete za namestitev skoraj v vsakem domu za starejše. »Zaradi enega vitalnega razloga, zaradi nezadostne preskrbljenosti s kadrom,« je opozorila na pomanjkanje delovne sile. Po njenih podatkih naj bi delovno silo iskali tudi na Filipinih - vendar pa imajo tudi tam prepoved odliva za zdravstvene kadre. Po njeni oceni bomo kapacitete v prihodnosti seveda potrebovali, vendar pa bi jih - glede na čakalne vrste - potrebovali že sedaj. »Jaz verjamem, da bodo za dolgoživo družbo, starajočo se populacijo kapacitete še potrebne, čeprav pa po drugi strani to isto ministrstvo govori o deinstitucionalizaciji,« je še opomnila. Ažmanova je spomnila, da nimamo ljudi, ki bi bili pripravljeni delati v socialni oskrbi, pa tudi ne v zdravstveni negi - izvirni greh po njenih besedah ni le minimalna plača, pač pa imajo pomembno vlogo tudi vrednote v današnji družbi - skrb za sočloveka na prioritetni lestvici po njeni oceni zagotovo ni dovolj visoko. Ažmanova je še pojasnila, da gre za tako kompleksno problematiko, da brez multidisciplinarnega pristopa res ne gre. 

Izvirni greh ni le minimalna plača, pač pa imajo pomembno vlogo tudi vrednote v današnji družbi - skrb za sočloveka na prioritetni lestvici zagotovo ni dovolj visoko. 

Da se kadrovske težave pojavljajo tudi na področju zdravstvene nege, je za naš medij že novembra povedala Alenka Vipavec Mahmutović, ki je zaposlena v Domu starejših občanov Črnomelj, hkrati pa je predstavnica Aktiva vodij služb zdravstvene nege in oskrbe pri Skupnosti socialnih zavodov Slovenije. »Danes šolanih bolničarjev ne dobimo več. Niti enega. Na mestu bolničarja, ki zahteva triletno strokovno šolo, zaposlujemo strežnike s končano osnovno šolo. Te ljudi napotujemo na izobraževanje, pridobitev poklicnih kvalifikacij,« je opisala situacijo. Bolničarji negovalci po njenih besedah delajo v dopoldanski in popoldanski izmeni ter tudi ponoči. Zaradi izgorevanja zaposlenih, dolgotrajnih in kratkotrajnih bolniških odsotnosti morajo tisti, ki še zmorejo ta tempo dela, delati tudi izven zakonskih normativov, če želijo oskrbeti stanovalce.

Z vprašanji smo se obrnili tudi na Ministrstvo za solidarno prihodnost

Glede Doma starejših v Pivki so nam na ministrstvu povedali, da ga po nekajletnih težavah krovno podjetje Senecura, tudi ob pomoči in podpori pristojnega ministrstva, odpira z letošnjim 21. marcem. Odgovorili so nam tudi, da podatek o praznih posteljah ne drži, po zadnji anketi, ki so jo izvedli v preteklem letu, je zaradi kadrovskih težav izvajalskih zavodov praznih postelj 440, torej približno dva odstotka vseh kapacitet v domovih starejših. »Seštevek vseh praznih postelj je res blizu 900, a razlogi za nezasedenost so drugi,« so nam še pojasnili, razlogov pa niso našteli. Predvsem nas je zanimalo, zakaj graditi nove domove, če so postelje v domovih zaradi pomanjkanja kadra prazne. »Kadrovski manko je trenutna težava, s katero se soočajo zavodi doma in v tujini, širitev in modernizacija socialnovarstvene infrastrukture pa je glede na demografske spremembe nujna strateška operacija. Z drugimi besedami, ministrstvo izvaja strateški razvoj socialnega varstva navkljub trenutnim začasnim izzivom. Kadrovske težave bomo skupaj z deležniki na terenu odpravili, infrastruktura pa mora biti na voljo za vse, ki jo bomo nekoč potrebovali. Obstoječi Dom upokojencev Postojna, ki je bil zgrajen leta 1977, ne ustreza več sodobnim standardom in potrebam stanovalcev zaradi prostorskih omejitev, pomanjkanja ustreznih površin za gibanje in druženje ter zastarelosti infrastrukture. Ministrstvo je zato sprejelo odločitev za nadomestno gradnjo na novi lokaciji kot rezultat temeljite analize in dolgoročnega strateškega načrtovanja,« so nam odgovorili.

Na vprašanje, kako bodo v domovih zagotovili dovolj kadra, so nam pojasnili, da so Ministrstvo za solidarno prihodnost in strokovne organizacije na področju socialnega varstva že v preteklem letu pripravili poseben kadrovski zakon, ki je namenjen izboljšanju delovnih pogojev zaposlenih in privabljanju novih delavcev v panogo. Kot najbolj ustrezni in dobrodošli so se po besedah ministrstva izkazali predvsem ukrepi na področju štipendiranja, podpore prostovoljstvu, vpeljavi visokotehnoloških pomagal in pripomočkov za zaposlene, lajšanje prehodov med poklici, integracijski programi za delavce iz tretjih držav in drugo. Ker se je naše vprašanje deloma nanašalo tudi na izvajanje dolgotrajne oskrbe, so nam še pojasnili, da bo za vsa ostala delovna mesta poskrbljeno v skladu s potrebami v lokalnih okoljih. »Opomnimo, da v Sloveniji že imamo strokovno delovno silo na področju socialnega varstva, ki bo ob prehodu v sistem dolgotrajne oskrbe izvajala enaka in podobna dela v socialnem varstvu,« so zapisali.