20 milijonov evrov vreden razlog, da država z lahkim srcem dviguje minimalno plačo
POSLUŠAJ ČLANEK
Poslanci so na včerajšnji izredni seji s 50 glasovi potrdili, da je predlog novele zakona o minimalni plači primeren za nadaljnjo obravnavo. V razpravi so se sicer kresala mnenja o smiselnosti zviševanja minimalne plače in ne vseh neto plač ter o ustreznosti socialnega dialoga, v katerem je potekala dosedanja obravnava.
Dejstvo je, da državi ni problem dvigovati minimalne plače, ker s tem dvigne tudi bruto plačo ter delež prispevkov delodajalcev, s čemer pobere več iz davkov in prispevkov. Pravzaprav bo država iz dviga, ki se obeta, v svoje blagajne pridobila skoraj toliko denarja, kot ga bo v denarnico pospravil delavec.
Vse to pa seveda gre na račun gospodarstva, saj morajo delodajalci plačati občutni višji znesek, medtem ko država pri svojih zaposlenih z minimalno plačo bruto/bruto delež zgolj prestavi iz enega v drug žep.
Predlog novele zakona o minimalni plači, ki so ga pripravili v Levici, s podpisi pa so ga podprle tudi vse koalicijske poslanske skupine, predvideva, da bi se minimalna plača iz sedanjih okoli 638 evrov neto prihodnje leto zvišala na 667 evrov, leta 2020 pa na 700 evrov neto.
Poleg tega bi iz minimalne plače izključili vse dodatke, z letom 2021 pa uvedli formulo za njen izračun, po kateri bi morala biti minimalna plača vsaj 20 odstotkov višja od minimalnih življenjskih stroškov. Po trenutnem izračunu to pomeni 736 evrov. Vložitev predloga in podpora koalicije je razburila delodajalske organizacije, ki so poudarile, da mora biti določanje minimalne plače predmet posvetovanj in usklajevanj med socialnimi partnerji.
Koalicija je predlog Levice hitro pritrdila, saj je predlog populističen, ob tem pa država in njen proračun nista nič na slabšem temveč celo na boljšem. Ob takem dvigovanju neto minimalne plače se namreč vzdiguje tudi bruto plača, iz tega pa država pobere več iz davkov in prispevkov. Vse to pa seveda gre na račun gospodarstva in ne na državni račun, saj morajo delodajalci plačati občutni višji znesek.
Strošek, ki ga ima delodajalec ob današnji minimalni neto plači pri 638 evrih je namreč 1.053,84 evrov. Po predlogu Levice bi se s 1. januarjem 2019 na 667 evrov, kar bi pri 29 evrih povišani neto minimalni plači za delodajalca pomenilo 1.105,30 evra, oziroma 52 evrov več na mesec po delavcu, kot doslej.
Z začetkom leta 2020 pa bi ta strošek za delodajalca narasel na 1.163,85 evra. To je 111 € po delavcu na mesec več kot danes, medtem ko bo delavec dobil skupaj 62 € mesečno več.
Ob delavcu je torej z dvigom minimalne plače lahko zadovoljna tudi država, saj si pri tem odreže kar lep delež skupne pogače, ki jo plača delodajalec - v večini primerov gospodarstvo.
Minimalno plačo v Sloveniji trenutno prejema 42.300 ljudi. Od tega približno 34.000 v zasebnem sektorju.
To pomeni, da bo z dvigom minimalne plače na 700 € država samo od tistih, ki so ta trenutek na minimalni plači (brez upoštevanja tistih, ki so tik nad in se jim bo plača z zviševanjem spodnjega praga tudi morala dvigniti) na letni ravni v svoje blagajne (proračun, pokojninska, zdravstvena ...) pospravila dodatnih 20 milijonov evrov, ki jih bo plačalo gospodarstvo.
Za podjetje, ki ima zaposlenih 100 delavcev na minimalni plači, pa bo dodatni letni strošek po dvigu neto plače na 700 € znašal 55.800 evrov.
Dejstvo je, da državi ni problem dvigovati minimalne plače, ker s tem dvigne tudi bruto plačo ter delež prispevkov delodajalcev, s čemer pobere več iz davkov in prispevkov. Pravzaprav bo država iz dviga, ki se obeta, v svoje blagajne pridobila skoraj toliko denarja, kot ga bo v denarnico pospravil delavec.
Vse to pa seveda gre na račun gospodarstva, saj morajo delodajalci plačati občutni višji znesek, medtem ko država pri svojih zaposlenih z minimalno plačo bruto/bruto delež zgolj prestavi iz enega v drug žep.
Predlog novele zakona o minimalni plači, ki so ga pripravili v Levici, s podpisi pa so ga podprle tudi vse koalicijske poslanske skupine, predvideva, da bi se minimalna plača iz sedanjih okoli 638 evrov neto prihodnje leto zvišala na 667 evrov, leta 2020 pa na 700 evrov neto.
Poleg tega bi iz minimalne plače izključili vse dodatke, z letom 2021 pa uvedli formulo za njen izračun, po kateri bi morala biti minimalna plača vsaj 20 odstotkov višja od minimalnih življenjskih stroškov. Po trenutnem izračunu to pomeni 736 evrov. Vložitev predloga in podpora koalicije je razburila delodajalske organizacije, ki so poudarile, da mora biti določanje minimalne plače predmet posvetovanj in usklajevanj med socialnimi partnerji.
Koalicija je predlog Levice hitro pritrdila, saj je predlog populističen, ob tem pa država in njen proračun nista nič na slabšem temveč celo na boljšem. Ob takem dvigovanju neto minimalne plače se namreč vzdiguje tudi bruto plača, iz tega pa država pobere več iz davkov in prispevkov. Vse to pa seveda gre na račun gospodarstva in ne na državni račun, saj morajo delodajalci plačati občutni višji znesek.
Strošek, ki ga ima delodajalec ob današnji minimalni neto plači pri 638 evrih je namreč 1.053,84 evrov. Po predlogu Levice bi se s 1. januarjem 2019 na 667 evrov, kar bi pri 29 evrih povišani neto minimalni plači za delodajalca pomenilo 1.105,30 evra, oziroma 52 evrov več na mesec po delavcu, kot doslej.
Z začetkom leta 2020 pa bi ta strošek za delodajalca narasel na 1.163,85 evra. To je 111 € po delavcu na mesec več kot danes, medtem ko bo delavec dobil skupaj 62 € mesečno več.
Ob delavcu je torej z dvigom minimalne plače lahko zadovoljna tudi država, saj si pri tem odreže kar lep delež skupne pogače, ki jo plača delodajalec - v večini primerov gospodarstvo.
Koliko torej z dvigom minimalne plače na 700 evrov neto v letu dni profitira država?
Minimalno plačo v Sloveniji trenutno prejema 42.300 ljudi. Od tega približno 34.000 v zasebnem sektorju.
To pomeni, da bo z dvigom minimalne plače na 700 € država samo od tistih, ki so ta trenutek na minimalni plači (brez upoštevanja tistih, ki so tik nad in se jim bo plača z zviševanjem spodnjega praga tudi morala dvigniti) na letni ravni v svoje blagajne (proračun, pokojninska, zdravstvena ...) pospravila dodatnih 20 milijonov evrov, ki jih bo plačalo gospodarstvo.
Za podjetje, ki ima zaposlenih 100 delavcev na minimalni plači, pa bo dodatni letni strošek po dvigu neto plače na 700 € znašal 55.800 evrov.
Definicija minimalne plače
Delavec je upravičen do plačila za opravljeno delo najmanj v višini minimalne plače, če pri delodajalcu v Republiki Sloveniji dela poln delovni čas.
V primeru krajšega delovnega časa od polnega delavcu pripada najmanj sorazmerni del minimalne plače. Iz osnovne zakonske dikcije izhaja, da v minimalno plačo sodijo vsi elementi plače, kot jih navaja Zakon o delovnih razmerjih, torej osnovna plača delavca za določen mesec, del plače za delovno uspešnost in dodatki, ki mu pripadajo, razen dodatka za delo preko polnega delovnega časa.
Dodatno je Zakon o dopolnitvi Zakona o minimalni plači (Uradni list RS, št. 92/2015) iz minimalne plače izvzel še tri dodatke za delo v posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa, in sicer:
dodatek za nočno delo,
dodatek za delo v nedeljo
ter dodatek za delo na praznike in dela proste dneve po zakonu,
kar se je začelo obračunavati za plačilo dela, opravljenega od 1. januarja 2016. Poleg tega v minimalno plačo tudi ni možno vštevati povračil stroškov, ki jih je delodajalec dolžan izplačati delavcu (npr. povračilo stroškov za prehrano med delom, za prevoz na delo in z dela, stroškov na službenem potovanju), kot tudi ne drugih prejemkov iz delovnega razmerja (npr. regres za letni dopust, odpravnine, jubilejne nagrade).
Delavec je upravičen do plačila za opravljeno delo najmanj v višini minimalne plače, če pri delodajalcu v Republiki Sloveniji dela poln delovni čas.
V primeru krajšega delovnega časa od polnega delavcu pripada najmanj sorazmerni del minimalne plače. Iz osnovne zakonske dikcije izhaja, da v minimalno plačo sodijo vsi elementi plače, kot jih navaja Zakon o delovnih razmerjih, torej osnovna plača delavca za določen mesec, del plače za delovno uspešnost in dodatki, ki mu pripadajo, razen dodatka za delo preko polnega delovnega časa.
Dodatno je Zakon o dopolnitvi Zakona o minimalni plači (Uradni list RS, št. 92/2015) iz minimalne plače izvzel še tri dodatke za delo v posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa, in sicer:
dodatek za nočno delo,
dodatek za delo v nedeljo
ter dodatek za delo na praznike in dela proste dneve po zakonu,
kar se je začelo obračunavati za plačilo dela, opravljenega od 1. januarja 2016. Poleg tega v minimalno plačo tudi ni možno vštevati povračil stroškov, ki jih je delodajalec dolžan izplačati delavcu (npr. povračilo stroškov za prehrano med delom, za prevoz na delo in z dela, stroškov na službenem potovanju), kot tudi ne drugih prejemkov iz delovnega razmerja (npr. regres za letni dopust, odpravnine, jubilejne nagrade).
Spremembe minimalne plače skozi leta
Povezani članki
Zadnje objave
P. Metod Benedik, cerkveni zgodovinar: Škofjeloški pasijon je unikum v svetu
29. 3. 2024 ob 6:31
Svoboda govora ali govor Svobode
28. 3. 2024 ob 7:31
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj
20. 3. 2024 ob 6:29
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Prihajajoči dogodki
MAR
29
V kapeli Zavoda ŽIVIM križev pot za življenje
15:00 - 15:45
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30
MAR
31
ZAJETI V IZVIRU - SLOVENSKI OTROCI LEBENSBORNA
18:00 - 19:00
APR
01
APR
01
KINO V ŽIVO: OKRONANA
19:00 - 21:00
8 komentarjev
MEFISTO
Revež je revež, v totalitarnem režimu levice, ki se nam obeta, bo pa še večji revež.
Alojzij Pezdir
Prevladujoča nazadnjaška podedovana miselnost iz zgodovinsko propadlega družbenoekonomskega sistema socializma in še nadaljnja trdna vklenjenost ter podrejenost plačnega sistema tesno k zloglasni uravnilovki (oz. k edino dosegljivi enakosti v revščini) se bo očitno nadaljevala tudi na predlog ortodoksne skrajne Levice, ki jo "s stisnjenimi" zobmi zaradi pomanjkanja boljših lastnih alternativnih zamisli in pobud morajo pragmatično in oportunistično podpirati tudi stranke "manjšinskega" vladnega levosredinskega peterčka (LMŠ, SD, SMC, SAB in Desus).
Po priljubljenem machiavellističnem načelu "deli in vladaj" namreč tudi stranke vladajočega peterčka s konstitutivno podporo Levice z zvišanjem minimalne plače okoli 40 tisoč potencialnim prejemnikom rajši "igrajo" vlogo usmiljene in socialno občutljive dobrotnice v razmerju do manjšega dela sicer socialno najbolj ogroženih delojemalcev iz najbolj zapostavljenih družbenih skupin, kot da bi s splošno enotno davčno olajšavo pri dohodninah ter z enotnim znižanjem davka na plače pravično, pošteno in enako ter predvsem mnogo bolj stimulativno za vse omogočila sorazmerno zvišanje plač vsem delojemalcem v zasebnem in javnem sektorju.
Značilno za vlado levosredinskega "manjšinskega" peterčka s podporo Levice je, da so njihovi poslanci v DZ pred izrazito parcialno pobudo Levice "z gnusom" zavrnili mnogo bolj pravično, pošteno in tudi takoj uresničljivo zakonsko pobudo opozicijske stranke NSi, ki bi z enotnim, poštenim in pravičnim znižanjem davčnih bremen vsem delojemalcem lahko omogočila sorazmerno zvišanje neto osebnih prihodkov vsem delojemalcem v javnem in zasebnem sektorju.
Seveda ni presenetljivo, da se za enotno, pošteno in pravično povišanje neto plač vseh delojemalcev v zasebnem in javnem sektorju, ki bi nujno sledilo enotnemu in splošnemu znižanju davčnih bremen države na izplačane bruto plače, ne zavzemajo ne "svobodni" sindikati zaposlenih v zasebne in ne zaposlenih v javnem sektorju. Oboji zvesti edini dosegljivi in idealizirani "enakosti v revščini" v skladu s svojo nazadnjaško socialistično uravnilovsko miselnostjo in pogajalsko pragmatiko namreč prostovoljno pristajajo na machiavellizem vladajoče leve politike ter skušajo iz nje čim več izsiliti tudi z lastno notranjo fragmentiranostjo, marginalnostjo, neenotnostjo različnih interesov, včasih celo z javno razpihnjeno medsebojno konkurenčno diskriminatornostjo in sovražnostjo.
Kugy
Cudno, v Avstriji nimajo socializma, pa imajo kljub temu bistveno visje place in vse socialne ugodnosti. Je pa res da je bil pri njih zadnji nacionalni
levicar nek malar.
IgorP
"Gnilo" uredništvo
Načelo kapitalizma je, da se delavcu za čim več dela. čim manj plača!!!! Pa stopite enkrat na stran tistega, saj veste koga in "ubijte" izkoriščevalce........ Pa si naj potem sam plemeniti svoj kapital, gniloba!!!!
AlojzZ
Ja, to je bila komunistična propaganda v Yugi. Potem so jo pa uničili nemški delavci, ki so se poleti s trikotno zvezdo vozili na Jadran.
MEFISTO
Igor, prjatu razumni, najbrž se spominjaš, da so naši delavci nekoč spraševali, zakaj imajo delavci na gnilem in kapitalističnem zahodu trikrat, štirikrat ali celo petkrat višje plače kot pri nas, ki smo dežela delavskega obilja. In komunisti so jih vsakokrat poučili, da imajo delavci na zahodu res občutno višje plače, vendar so izkoriščani. Vi imate res nižje plače, vendar vas pa nihče ne izkorišča, ker imate socialistično samoupravljanje in si sami določate, koliko boste delali in koliko se boste plačali, so jih tolažili. Odveč bi te bilo spomniti, da so si tudi naši socialistični delavci želeli biti enako izkoriščani kot oni v gnilem kapitalizmu. In pri nas imamo še vedno socialistične plače za večino, ki še kaj dela.
IgorP
V našem kapitalizmu so pa delavci izkoriščani in imajo nizke plače! Rad sem izkoriščan z visoko plačo! In pika na i! V čem se naš današnji kapitalizem razlikuje od kapitalizma pred 30. leti??? Zakaj naši delavci v kapitalizmu nimajo visokih plač????
NatalijaL
Revež je vedno revež! izkoristiti ga je treba do konca in mu dati minimalno plačo, Bog ne daj, nekaj eurov več!
Dobro vem, kako je bilo v firmi, v kateri sem bila zaposlena. Imeli smo nekaj čistilk, nekaj NK delavcev in nekaj delavk-pomočnic v kuhinji, ki niso dosegali minimalne plače. V firmi smo imeli uradno 38-urni delavnik, tem ubogim revežem so zvišali delovni urnik na 40 ur, da so prišli do minimalne plače.
Vodilni so si delili bajne zaslužke in dobičke, zaradi velike "odgovornosti", ki so jo imeli. S svojimi odločitvami, nespametno poslovno politiko, predvsem pa s svojim pohlepom, so firmo pripeljali v stečaj! Toliko!!!
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.