10. obletnica procesa Brdo-Brioni: Zahodni Balkan v teoriji enoten
Ob 10. obletnici procesa Brdo-Brioni so se na povabilo predsednikov Slovenije in Hrvaške na Brdu pri Kranju ponovno sestali voditelji držav Zahodnega Balkana, kjer so sprejeli skupno izjavo, ki je posvečena 10. obletnici procesa in prihodnosti regije.
Obisk predsednikov je minil tudi v znaku govoric o domnevnem »non paperju,« ki naj bi imel cilj razkosati Bosno in Hercegovino in spremeniti nekatere meje med temi državami. Kljub temu je predsednik republike Borut Pahor uspel uskladiti skupno izjavo, ki so jo lahko vsi sprejeli. Poleg našega in hrvaškega predsednika Milanovića so na vrhu sodelovali še predsednik Albanije Ilir Meta, Črne gore Milo Đukanović, Kosova Vjosa Osmani, Severne Makedonije Stevo Pendarovski, Srbije Aleksandar Vučić, in vsi trije člani Bosanskega predsedstva Milorad Dodik, Šefik Džaferović in Željko Komšić.
Glede na zapletene okoliščine lahko sprejetje izjave razumemo kot Pahorjev osebni uspeh, česar vodilni slovenski mediji nočejo priznati.
V skupni izjavi so predsedniki pozvali Evropsko unijo, naj gleda Zahodni Balkan kot celoto in ne kot posamezne države. Poleg tega so ugotovili tudi, da morajo države Zahodnega Balkana pospešiti sprejem določenih reformnih zakonov, hkrati pa da mora tudi EU več delati na področju širitve.
Sicer lahko poziv razumemo kot dogovor, da se bodo države Zahodnega Balkana pridružile EU istočasno, podobno kot se je Slovenija pridružila EU z drugimi državami leta 2004. Taka odločitev bi pomenila, da bodo vse države na Zahodnem Balkanu rešile mejne spore in zgodovinska ter kulturna nesoglasja, še preden bodo stopile v EU.
Zato tudi ni presenetljivo, da je predsednik Srbije Aleksandar Vučić preprečil, da bi v izjavo dodali načelo nespremenljivosti obstoječih meja, oziroma da bi jo dodali le v primeru, da se ta lahko razume v skladu srbske interpretacije Ustanovne listine OZN, kar bi pomenilo, da je Kosovo država, ki ni nastala v skladu z mednarodnim pravom.
Kljub temu, da izjava veliko pomeni, moramo vedeti, da več povabljenih predsednikov v svojih državah nima pravih pristojnosti in politične moči. Pravzaprav ima samo srbski predsednik Vučić resničen vpliv na politično življenje v svoji državi. Nekateri predsedniki (npr. Đukanović in Milanović) so tudi prisiljeni živeti v kohabitaciji z vladami, ki jih vodijo njihovi nasprotniki.
Poleg tega si težko predstavljamo, da bosta Albanija in Severna Makedonija počakale na druge države Zahodnega Balkana, ko pa sta prav ti državi bližje članstva EU od ostalih. Edino, kar bi lahko te države prisililo, da stopijo skupaj, sta možni blokadi Nizozemske ali Francije. Obe državi sta že v preteklosti blokirali vstopanje Severne Makedonije in Albanije v Evropsko unijo, čeprav je od takrat vsaj Francija malo popustila, kar verjetno pomeni, da Nizozemska, če bo ostala sama, ne bo delala težav.
Proces Brdo-Brioni ni pomemben samo zaradi prihodnosti širitve EU na Zahodni Balkan. Ta letni dogodek je eden redkih dolgoročnih projektov slovenske diplomacije v regiji, ki pa pluje v nemirne vode. Spomnimo se, da je to pobudo začel naš predsednik republike Borut Pahor, ki je na prvi vrh leta 2011 uspel pripeljati takratnega predsednika Francije Françoisa Hollanda. V devetih letih so se vrhovi procesa Brdo-Brioni kar trikrat zgodili pri nas, kar je največ od vseh članic procesa. Zato se lahko pohvalimo, da je to eden redkih primerov, ko je Slovenija uspela pokazati, da ima določen vpliv v regiji.
A prihodnost za proces Brdo-Brioni ni preveč obetavna, saj se bo naslednje leto dolgoletni predsednik republike Borut Pahor poslovil od politike in težko si je predstavljati naslednika, ki bo sposoben organizirati takšne dogodke. Poleg tega bi lahko bil vpliv dosedanjih vrhov še večji, če ne bi v zadnjem desetletju slovenske vlade tiščale glave v pesek notranje politike.
Sicer je trenutna vlada bolj aktivna pri zunanji politiki, a desetletni zamik je težko dohiteti. Pa še sedaj jo ovirajo zgodbe o »non-paperjih,« ki pretresajo Zahodni Balkan in tamkajšnjim teoretikom zarote dajejo povode za njihova divja domišljijska razmišljanja.
Upamo le lahko, da bo naslednji predsednik ali predsednica republike imel dovolj moči za nadaljevanje dela, ki ga je začel Borut Pahor. Pri tem bi mu trenutna vlada ali naslednje vlade morale pomagati, ne glede politično barvo predsednika republike in vlade.
Obisk predsednikov je minil tudi v znaku govoric o domnevnem »non paperju,« ki naj bi imel cilj razkosati Bosno in Hercegovino in spremeniti nekatere meje med temi državami. Kljub temu je predsednik republike Borut Pahor uspel uskladiti skupno izjavo, ki so jo lahko vsi sprejeli. Poleg našega in hrvaškega predsednika Milanovića so na vrhu sodelovali še predsednik Albanije Ilir Meta, Črne gore Milo Đukanović, Kosova Vjosa Osmani, Severne Makedonije Stevo Pendarovski, Srbije Aleksandar Vučić, in vsi trije člani Bosanskega predsedstva Milorad Dodik, Šefik Džaferović in Željko Komšić.
Posnetek komentarja Petra Jermana je na voljo na koncu prispevka.
Glede na zapletene okoliščine lahko sprejetje izjave razumemo kot Pahorjev osebni uspeh, česar vodilni slovenski mediji nočejo priznati.
Glede na zapletene okoliščine lahko sprejetje izjave razumemo kot Pahorjev osebni uspeh, česar vodilni slovenski mediji nočejo priznati.
Kako bo Zahodni Balkan prišel do članstva EU?
V skupni izjavi so predsedniki pozvali Evropsko unijo, naj gleda Zahodni Balkan kot celoto in ne kot posamezne države. Poleg tega so ugotovili tudi, da morajo države Zahodnega Balkana pospešiti sprejem določenih reformnih zakonov, hkrati pa da mora tudi EU več delati na področju širitve.
Sicer lahko poziv razumemo kot dogovor, da se bodo države Zahodnega Balkana pridružile EU istočasno, podobno kot se je Slovenija pridružila EU z drugimi državami leta 2004. Taka odločitev bi pomenila, da bodo vse države na Zahodnem Balkanu rešile mejne spore in zgodovinska ter kulturna nesoglasja, še preden bodo stopile v EU.
Zato tudi ni presenetljivo, da je predsednik Srbije Aleksandar Vučić preprečil, da bi v izjavo dodali načelo nespremenljivosti obstoječih meja, oziroma da bi jo dodali le v primeru, da se ta lahko razume v skladu srbske interpretacije Ustanovne listine OZN, kar bi pomenilo, da je Kosovo država, ki ni nastala v skladu z mednarodnim pravom.
Kljub temu, da izjava veliko pomeni, moramo vedeti, da več povabljenih predsednikov v svojih državah nima pravih pristojnosti in politične moči. Pravzaprav ima samo srbski predsednik Vučić resničen vpliv na politično življenje v svoji državi. Nekateri predsedniki (npr. Đukanović in Milanović) so tudi prisiljeni živeti v kohabitaciji z vladami, ki jih vodijo njihovi nasprotniki.
Poleg tega si težko predstavljamo, da bosta Albanija in Severna Makedonija počakale na druge države Zahodnega Balkana, ko pa sta prav ti državi bližje članstva EU od ostalih. Edino, kar bi lahko te države prisililo, da stopijo skupaj, sta možni blokadi Nizozemske ali Francije. Obe državi sta že v preteklosti blokirali vstopanje Severne Makedonije in Albanije v Evropsko unijo, čeprav je od takrat vsaj Francija malo popustila, kar verjetno pomeni, da Nizozemska, če bo ostala sama, ne bo delala težav.
Proces Brdo-Brioni je eden redkih primerov, ko je Slovenija uspela pokazati, da ima določen vpliv v regiji.
Prihodnost spomenika slovenske diplomacije ostaja nejasna
Proces Brdo-Brioni ni pomemben samo zaradi prihodnosti širitve EU na Zahodni Balkan. Ta letni dogodek je eden redkih dolgoročnih projektov slovenske diplomacije v regiji, ki pa pluje v nemirne vode. Spomnimo se, da je to pobudo začel naš predsednik republike Borut Pahor, ki je na prvi vrh leta 2011 uspel pripeljati takratnega predsednika Francije Françoisa Hollanda. V devetih letih so se vrhovi procesa Brdo-Brioni kar trikrat zgodili pri nas, kar je največ od vseh članic procesa. Zato se lahko pohvalimo, da je to eden redkih primerov, ko je Slovenija uspela pokazati, da ima določen vpliv v regiji.
A prihodnost za proces Brdo-Brioni ni preveč obetavna, saj se bo naslednje leto dolgoletni predsednik republike Borut Pahor poslovil od politike in težko si je predstavljati naslednika, ki bo sposoben organizirati takšne dogodke. Poleg tega bi lahko bil vpliv dosedanjih vrhov še večji, če ne bi v zadnjem desetletju slovenske vlade tiščale glave v pesek notranje politike.
Sicer je trenutna vlada bolj aktivna pri zunanji politiki, a desetletni zamik je težko dohiteti. Pa še sedaj jo ovirajo zgodbe o »non-paperjih,« ki pretresajo Zahodni Balkan in tamkajšnjim teoretikom zarote dajejo povode za njihova divja domišljijska razmišljanja.
Upamo le lahko, da bo naslednji predsednik ali predsednica republike imel dovolj moči za nadaljevanje dela, ki ga je začel Borut Pahor. Pri tem bi mu trenutna vlada ali naslednje vlade morale pomagati, ne glede politično barvo predsednika republike in vlade.
[VIDEO] Utrinki srečanja voditeljev pobude Brdo-Brijuni Process, ki ga je danes na Brdu pri Kranju priredil predsednik Pahor. @Ured_PRH @predsednikrs @ilirmetazyrtar @predsjednik_cg @VjosaOsmaniPRKS @SPendarovski #BBP10 pic.twitter.com/BP1blj649C
— Borut Pahor (@BorutPahor) May 17, 2021
Zadnje objave
Verk: Zavestno zanemarjanje pravosodja zločin nad pravno državo
6. 11. 2024 ob 12:30
Novo: 173. številka Domovine
6. 11. 2024 ob 6:10
Nova afera ministrice za kulturo Aste Vrečko
5. 11. 2024 ob 17:20
Lojze Peterle je izstopil iz NSi
5. 11. 2024 ob 13:51
Ekskluzivno za naročnike
Novo: 173. številka Domovine
6. 11. 2024 ob 6:10
Je zgodovinski obrambni stolp graščina Aleksandra Čeferina?
5. 11. 2024 ob 12:30
Prihajajoči dogodki
NOV
06
Primož Pugelj: Začetek Novembra (otvoritev razstave)
18:00 - 20:00
NOV
07
NOV
08
Virtualni ogled Auschwitza: Auschwitz pred vašimi očmi
09:00 - 11:00
NOV
08
Video objave
Izbor urednika
Zakaj vsi sveti ni isto kot dan mrtvih
1. 11. 2024 ob 8:18
Zvjezdan Radonjić: »Očiščenje sodnega sistema se žal ne bo zgodilo«
31. 10. 2024 ob 6:00
Pokojni čakajo, da se jih usmilijo zanikovalci resnice
29. 10. 2024 ob 15:00
Udarec po družinah, ki so že danes diskriminirane
28. 10. 2024 ob 9:00
5 komentarjev
Alojzij Pezdir
Predsedniku RS Borutu Pahorju "osrednji" proti-vladni mediji in najvplivnejši proti-vladni dreserji javnega mnenja (večinoma s FDV UL) praviloma ne prepoznavajo in ne priznavajo pomembnih mednarodnih diplomatskih in državniških uspehov (proces Brdo-Brioni, lanskoletni "jubilejni" preboj v sosedskih odnosih z Italijo in Avstrijo), ker dejavno skuša biti in delovati kot predsednik vseh Slovencev in državljanov RS in ker iz tega prepričanja korektno sodeluje tudi z aktualno vlado RS, njenim vztrajno medijsko demoniziranim premierom in njegovo najmočnejšo parlamentarno stranko SDS.
Vso aktualno pobalinsko zgražanje in sovraštvo parlamentarne ter izven-parlamentarne opozicije nad neposredno že drugič izvoljenim predsednikom države je nazadnje javno izrazil neformalni vodja parlamentarne opozicije in prvak LMŠ Marijan Šarec, ko je v delovanju Predsednika RS žaljivo prepoznal "napol kuhan puding".
Njegova šaljiva/žaljiva "domislica" precej spominja na veličastni miselni produkt agit-propovskega omizja iz levičarske Mladine, v okviru katerega so si s podobnim namenom izmislili za tedaj še vzhajajočega politika in prvaka iz SD Boruta Pahorja pomenljivo šaljivo/žaljivo ime "Barbika".
Ozadja ista, pamet ista, motivi isti, rezultati isti! Dokaz porazne intelektualne stagnacije in nazadovanja slovenske politične javnosti, brezdanjega diletantizma in primitivizma ter njegovega do absurda prignanega brezplodnega in jalovega lovljenja lastnega repa.
Rajko Podgoršek
Vseeno je sam proces Brdo-Brioni uspeh predsednika Boruta Pahorja, o tem ni dvoma.
Sam osebno nad povezovanjem Slovenije z Balkanom nisem navdušen, ker Slovenijo vidim v zgodovinskem srednjeevropskem okviru (kamor spada Hrvaška - še posebej Istra, delno tudi kulturno deli Avstro-Ogrske kot so srbska Vojvodina, Transilvanija). Kljub temu pa avtor pravilno namiguje na to, da bo Balkan hočeš nočeš ostal naša soseščina in bomo s sosedi morali živeti in tam ohranjati neke politične tudi ekonomske stike. In Sloveniji ni v interesu, da Balkan postane črna luknja kjer bodo nestabilnost sejali Turčija, Rusija in Kitajska. Sploh Turki so res ogromna težava zadnje čase.
Zato je rešitev, da vse države Zahodnega Balkana v EU vstopijo skupaj, pripravljene, z urejenimi medsosedskimi odnosi. EU pa bo hočeš-nočeš v te namene morala dati obsežna finančna sredstva, kot jih je tudi za predpistopno pomoč državam, ki so nato vstopile v veliki širitvi leta 2004. Toliko je treba biti realen.
Kraševka
Še pred 50 leti, se je v Jugoslaviji uporabljal rek: "In mirna Bosna"!. To je pomenilo: "Tako naj bo in nič drugače. Kajti Bosna je bila več kot stoletje talilni "lonec nemirov". V okviru Avstro-Ogrske, smo živeli skoraj 600 let pretežno mirno. Ko je Avstrija aneksirala Bosno, pa si je zadala "smrtni udarec". Prav tam so leta 1914 ubili prestolonaslednika Ferdinanda. To je povzročilo 1.s. vojno, ki je bila ena velika MORIJA, v kateri je "umrla" tudi Avstrija. EU, mora 10x premisliti, preden sprejme v UNIJO tudi Bosno in Makedonijo. Kajti TRK različnih kultur, ima veliko NEGATIVNIH posledic.
Teodor
Ne vem zakaj se že ne odklopimo od Balkana. Pustimo jim življenje in se ne vtikujmo vanje.
Ko jih bomo spravili v EU, bodo pa vsi drugi izstopili in spet se bomo znašli v Jugi.
Kraševka
Tudi jaz podobno razmišljam.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.