Zlom – prek zgodb do realne slike življenja v Jugoslaviji – Knjiga, ki ji (še) ni bilo usojeno postati film

Peter Merše

Foto: Igor Vovk
POSLUŠAJ ČLANEK
V petih izmišljenih zgodbah, ki pa so delno tudi avtobiografske, Anton Tomažič v svojem prvem leposlovnem delu prikaže realnost življenja v Jugoslaviji. V zgodbah se da lepo zaznati razvoj v tem obdobju, ki je naposled pripeljal tudi do zloma sistema, ki tako ni le naslov prve zgodbe, po kateri naslov nosi tudi knjiga, ampak ima simbolnejši pomen.

Zlom namreč simbolizira tudi osebne bitke posameznikov, ki so se v preteklem sistemu živeli in se v njem nemalokrat tudi zlomili. V sistemu, ki je bil nekoliko mehkejši od različic vzhodno in južno od nas se je svobodomiseln posameznik znašel pred težko dilemo. Ostati zvest svoji vesti ali se zlomiti in pridobiti privilegij, ki bi iz tega izšel.

V prostorih Zavoda Iskreni je avtor Anton Tomažič v družbi urednika Leona Jagodica in direktorja Zavoda Igorja Vovka predstavil knjigo, katere zgodba pa ni posebej sveža, saj je v njegovem predalu na luč sveta čakala kar 35 let. Tomažič, sicer pravnik, se je namreč že v mladosti navduševal tudi nad režijo, je v osemdesetih spisal scenarij za film Zlom.

Filmska zgodba ni ugledala luči sveta, zato je zdaj v knjižni obliki


Scenarij je poslal na podjetje Viba film. Kljub temu, da režima nikjer neposredno ne kritizira, je zgodba prikazovala apatijo samoupravljanja, zato je bil toliko bolj presenečen, ko je scenarij dobil odobritev. Ključno vlogo pri tem je imel direktor Vibafilma Bojan Štih.

Za režiserja je bil določen Jože Pogačnik in priprave so že stekle, nato pa je produkcijo prekinila smrt Bojana Štiha. Njegovi nasledniki za izvedbo projekta niso našli sredstev. Zgodba je tako obtičala v predalu vse do danes. Tomažič ne skriva ambicije, da bi se zgodba kdaj prelila tudi na film, a zato, da jo spravi med ljudi, jo je najprej predelal v knjižno obliko.



foto: Peter Merše


Anton Tomažič je kot pravnik in inovator imel pionirsko vlogo pri uvajanju računalništva v pravni sistem ter ustanovil portal IUS-INFO. Kot disident je aktivno sodeloval pri osamosvojitvi Slovenije in bil Demosov poslanec v prvem svobodno izvoljenem parlamentu.

Čas osamosvojitve je opisal v knjigi V Objemu Slovenske pomladi, v knjigi Velika priložnost pa kot podjetnik vzpodbuja mlade k optimizmu. Svojo izkušnjo padca v brezno na otoku Nevis iz katerega se je sam rešil po 10 dneh je opisal v knjigi Drugi kraj rojstva: Nevis, je pa tudi prejemnik priznanja Poslovna dejavnost kot plemenita poklicanost.

Bralec skozi življenjske zgodbe delavcev v Megastroju (Litostroju) spoznava življenje v Jugoslaviji


Večina zgodb je postavljena v tovarno strojev Megastroj, ki predstavlja ljubljanski Litostroj, v katerem je bil Tomažič vrsto let zaposlen kot pravni svetovalec direktorja, tako da je razmere v tovarni dobro poznal, nekaj zgodb pa tudi v gore in v vojsko. Čeprav so zgodbe izmišljene, pa Tomažič priznava, da imajo tudi nekaj avtobiografskih prvin.

Bralcu ne želi opisovati stanja v Jugoslaviji, ampak želi, da ga bralec začuti sam, s čimer je knjiga po njegovem mnenju primerna tako za kritike nekdanje skupne države in predvsem njenega režima, kot tudi za Jugonostalgike. Tako knjižnih, kot filmskih uprizoritev tega časa nam v Sloveniji še krepko manjka, je prepričan Tomažič.

[caption id="attachment_268346" align="alignright" width="371"] Foto: Peter Merše[/caption]

Ugotavlja, da je bilo v Jugoslaviji stanje boljše kot v drugih državah vzhodnega bloka. Večini ljudi materialno ni kaj dosti manjkalo, oz. niso imeli občutka, da jim karkoli manjka. Problem je bil pri bolj svobodoljubnih ljudeh, ki jih je sistem jasno usmerjal ter jih tudi strogo kaznoval, če so od začrtanih smernic preveč odklonili. A kot ugotavlja, večini ljudi svoboda ni toliko pomembna, zato so tudi v Jugoslaviji dobro shajali. Sam se uvršča med svobodomiselnejše posameznike, zato si tistih časov ne želi več.

Želi pa si o njih pisati, govoriti, razlagati, da bi jih ljudje bolje začutili. In pot do pozornosti bralstva skuša doseči z zanimivo zgodbo. Zato je knjiga na prvi pogled daleč od izobraževalnega gradiva. Po žanru nekje med kriminalko, dramo in romanco, odvisno od posamezne zgodbe. Kot taka lahko doseže tudi bralce, ki iščejo le zanimivo zgodbo za sprostitev. Iz nje pa se vseeno tudi kaj naučijo. Zaveda se namreč, da marsikdo, še posebej mlajši, ali pa opazovalci iz tujine o jugoslovanskem socializmu nimajo pravega razumevanja.

Tuje mu je zatekanje v skrajnosti, tako kot založbi Iskreni


Tomažiču je pri naslavljanju teme preteklega režima tuje zatekanje v skrajnosti, pa naj gre za samoupravljanje ali narodno spravo, ki ji je tudi posvečena ena zgodba v knjigi. Kot ugotavlja imamo v Sloveniji dva povsem diametralna pogleda, ki se ne strinjata praktično o ničemer. Sam s želi, da bi spravo dosegli, k čemur je tudi aktivno pripomogel z osebno pobudo.

[caption id="attachment_268344" align="alignleft" width="339"] Foto: Igor Vovk[/caption]

Tomažič tudi glede pisanja še ni rekel zadnje. Omenjena knjiga je njegovo prvo leposlovno delo, ideje pa ima za še kakšnega, če bo le dobil kaj motivacije od bralstva. Njegova prva leposlovna knjiga je zdaj pred vami, na voljo tudi v Založbi Iskreni.

Založbi, ki kot del zavoda nima ambicije biti klasična založba z obilico izdanih knjig, ampak predvsem biti dopolnilo poslanstva zavoda Iskreni. Kot je dejal urednik založbe Leon Jagodic je v pripravi še več del, prvič tudi za mladino.

Knjigo Zlom Antona Tomažiča lahko naročite v e-trgovini Iskreni.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike