Žiga Turk, Časnik: Toliko o resnicoljubnosti

Žiga Turk svojo kolumno na Časnku začne s polemiko s Svetlano Slapšak, ki izhaja iz diskusije o svobodi govora, sovražnem govoru in lažnih novicah, ki jo 29. oktobra organiziral Svet RTV Slovenij. V njej pokaže, kako pri gospe Slapšak umanjka resnicoljubnost, kako se kaže nerazumevanje, podtikanje

Nadalje Turk pojasni zmedo okrog Resolucijo o porastu neofašističnega nasilja v Evropi, ki jo je sprejel Evropski parlament. Kot pove, se jo zlorablja za vse mogoče, kar neofašistično nasilje ni in da se njeno interpretacijo širi kot elastiko.

»Ne gre za Resolucijo, kot povzema gospa Slapšakova, »s katero se od vseh evropskih držav odkrito zahteva, da … prepovejo skrajne desničarske stranke in skupine.«

Resolucija ne »zahteva« ampak države »poziva«, naj »prepovedo neofašistične in neonacistične skupine ter vse druge ustanove ali združenja, ki slavijo in poveličujejo nacizem in fašizem«. Torej ne kar desničarskih strank in skupin povprek, ampak »neofašistične in neonacistične, ki poveličujejo nacizem in fašizem«. Kot vem, takih pri nas ni. Imamo pa nekaj takih, ki odkrito slavijo in poveličujejo komunizem,« zapiše Turk.

»Zdrs pri interpretaciji ni slučajen. Gospa Slapšak za skrajno desničarke in torej prepovedi potrebne razume avstrijsko vladno FPO (vir), našo SDS (vir), pa hrvaško HDZ in sploh vse vlade, ki nasprotujejo marakeški deklaraciji (vir). Ker prav tam tudi zapiše, da naše »druge stranke desnice niso bistveno drugačne, le madžarskega denarja nimajo«, bi lahko sklepali, da Resolucijo razume kot podlago za prepoved vseh slovenskih opozicijskih strank. Levice sem ne štejem,« pravi Turk, ki tako pokaže, da je strah pred sovražnim govorom zlorabljen za krepitev položaja oblastnih strank.

Nasilje v besedi se izjemoma konča kot nasilje nad ljudmi. Nasilje nad besedo pa se praviloma konča z nasiljem nad ljudmi, sklene Žiga Turk v kolumni na Časniku.