Zemljani še nikoli nismo živeli bolje: vse manj revščine, smrtnosti otrok, žrtev naravnih nesreč …

Uredništvo
8
Vir foto: pixabay

Če si pogledamo tedenski pregled dogajanja po svetu, običajno vidimo obilico apokaliptičnih posnetkov, ki dajejo slutiti, da se resnično bliža konec sveta.

Toda zgoščen pregled vseh katastrof, ki lahko danes do nas pridejo v sekundi, tudi če se zgodijo na drugem koncu sveta, nam hitro zameglijo pogled, da se sploh ne zavedamo, da pravzaprav živimo v najboljšem desetletju zgodovine.

Ob zavedanju tega, se zdijo izpadi o ugrabljenem otroštvu – otročji.

Vprašajte se koliko izmed stvari, brez katerih si življenja danes ne znamo predstavljati, pred 10, 20, 50 leti sploh ni obstajalo. Pa ne gre zgolj za socialna omrežja in pametne telefone, ki predstavljajo bolj namišljeno kot realno potrebo. V mislih imamo medicinski napredek in splošen razvoj, ki se dnevno odvija okoli nas.

Penicilin, ki je bil osnova za prvi antibiotik je bil odkrit leta 1928, to je manj kot sto let nazaj, pa si danes življenja brez antibiotikov praktično ne moremo predstavljati, le ti pa so drastično podaljšali življenjsko dobo človeka. V zadnjem desetletju se je pričakovana življenjska doba Zemljana podaljšala iz 69,5 let na 72,6. Morda ne izgleda veliko, toda z vsakim dnem v tem desetletju se je pričakovana življenjska doba zemljana podaljšala za 8 ur. In ta trend obstaja že zadnjih 50 let. Leta 1965 je povprečen Zemljan lahko pričakoval komaj 50 let življenja.

Dojenčki preživijo, manj hude revščine

Še pred 100 leti je pred 5 letom starosti umrlo skoraj 40 % otrok, v veliki meri zaradi bolezni, proti katerim se danes, brezplačno, lahko cepimo. Še pred 50 leti je bilo cepljenih manj kot 50% Zemljanov, danes nas je 86%, v tem času se je tudi podvojilo število ljudi, ki dočakajo 85 let življenja. Pismenih je 86 % Zemljanov, prav toliko jih doseže tudi osnovno izobrazbo.

Živimo pa tudi v času največjega obilja. Danes v hudi revščini živi 10 od stotih zemljanov. Veliko, preveč, a še pred 50 leti je bilo takšnih več kot polovica. 28 % vsega svetovnega bogastva smo ustvarili v zadnjih desetih letih in BDP na prebivalca se je v zadnjih 50 letih več kot potrojil. Vsekakor delno tudi na račun okolja, toda tudi tukaj so trendi, ki se kažejo v zadnjem desetletju zelo vzpodbudni.

V razvitih državah se je poraba 66 od 72 spremljanih virov že dosegle vrhunec in se njihova poraba zmanjšuje, vključno z jeklom, papirjem in energijo. Zmanjšalo se je tudi splošno onesnaženje planeta in kljub globalnemu segrevanju je število žrtev naravnih nesreč bistveno nižje. Samo v zadnjem desetletju se je znižalo za tretjino, v zadnjih 50 letih pa kar za 95 %.

Vir foto: Twitter (klik za povečavo(

In čeprav je na podnebnih protestih in manifestih zelenih strank slišati obilne kritike kapitalizma, je ravno kapitalizem tisti, ki je odgovoren za večino tega napredka, tudi tistega zelenega. Res je sicer človek na planetu povzročil, tudi v imenu kapitalizma, obilo škode, vendar nam, glede na izkušnje iz prakse, ravno ta ekonomski model daje najboljše obete za zeleno prihodnost, saj ostali, vzporedni sistemi kapitalizmu še manj »zeleni«.

V zadnjih desetletjih pa se je povečala družbena neenakost. Bogatejši so tako postali več bogatejši, kot so bogatejši postali revnejši sloji prebivalstva. Glede na statistike nas to morda niti ne bi smelo toliko motiti, saj smo očitno močno pridobili praktično vsi (z redkimi nesrečnimi izjemami držav, ki so se v zadnjih letih zapletle v konflikte ali diktature – tudi slednjih je danes manj kot skoraj kadarkoli v zgodovini). Saj nas, kot smo lahko videli v zgodovini, enakost vodi običajno predvsem v enakost v revščini.

Merljivi kazalci kažejo navzgor, toda, ali smo zato tudi bolj srečni?
Velika večina kazalcev, ki jih statistično merimo je zelo pozitivnih, toda ključno vprašanje je, ali je človek zaradi tega bolj srečen. Tega pa se, kljub temu, da nekateri poskušajo, ne da zares izmeriti. Ali smo srečnejši od ljudi iz prejšnjih desetletij ne vemo, dejstvo pa je, da smo zagotovo manj odprti za življenje. Rodnost se je namreč v zadnjih 50 letih svetovno gledano prepolovila. Deloma gotovo zaradi izboljšanega preživetja dojenčkov.

Objektivno imamo torej obilo razlogov, da lahko na svet in prihodnost gledamo z optimizmom. Ali pa smo pripravljeni sneti očala negativizma in na svet pogledati z manj negativizma, pesimizma in nevoščljivosti, da sosed napreduje še hitreje kot jaz, pa je odvisno od vsakega posameznika. Želim vam, da bi videli lepo plat in bili srečni.

8 KOMENTARJI

    • Micka, po nekaterih študijah, 14 miljard. Takrat naj bi, ob današnji porabi dobrin, zmanjkalo pitne vode, hrane…. Današnji problem pa je, da nas je ponekod premalo, ponekod pa preveč za standard, ki bi si ga želeli. V Sloveniji je prostora še za milijon ljudi.

  1. To boli. To boli:
    V svetu vlada kruti kapitalizem pomešan z še hujšim liberalizmom. Večino svetovnega kapitala ima v rokah peščica pohlepnežev in egoistov, pa je vseeno, danes življenje na Zemlji boljše kot kdajkoli prej.
    To boli. To boli.
    Boli zato, ker najboljše sile ne pridejo na oblast. To so redeči in zeleni.
    Ti so rdeči od radodarnosti in zeleni od zavisti.
    Če bi prišli na oblast in popolnoma zavladali svetu, bi blagostanje kaj hito skopnelo in zavladala bi lakota.
    To je človeštvo že doživljlo. Celo sami smo to doživeli, ko so nam vsilili znamenito agrarno in takrat je povesm agrarna država Jugoslavia stradala zaradi pomanjkanje hrane. K sreči so razmere rešili osovraženi ameriški kapitalisti, ki so poslali Jugoslaviji pomoč.
    Pa je vse pozabljeno.
    Kljub vsemu pa boli, da kapitalizem vodi svet v blaginjo.
    Po napovedih naše levice in tako imenovanih socialistov in preostale kalicije, pa nas to vodi v bedo. To boli:

  2. Napredek je posledica tehnološkega razvoja, ne pa liberalno kapitalističnega sistema. Za razvoj je dovolj kolikor tolikor normalno tržno gospodarstvo, recimo to, da ne vladajo največji možni idioti, ki uvedejo toliko idiotski ekonomski sistem kot je bil plansko komunistični sistem realnega socializma, kot smo ga imeli tudi pri nas. To dokazuje na primer Kitajska, kjer še vedno vlada partija, ampak so dopustili tržno gospodarstvo, kar sicer še ne pomeni, da je kitajski model najboljši, ampak ni toliko slab, da bi preprečil vsak napredek.
    Res pa je, da je današnji svet pozabil na Boga in je zato duhovno neizmerno bolj ubog, kot je bil kdar koli. Mi smo v religijskih stvareh danes navadni palčki. V bistvu večji kot je ekonomski razcvet, tolikor bolj je človek duhovno ubog, tako da smo danes tako ubogi, kot človek ni bil vsaj zadnjih 2000 let.

    • Ja, res je Janez. Samo s to pripombo: tehnološki razvoj je posledica “liberalno” kapitalističnega sistema. Veliko, veliko denarja je namreč potrebno za na primer novo zdravilo, za znanost katere stranski produkt je nova tehnologija.
      Govori se o “liberalnem….”. Pa se vedno sprašujem, kaj je vsebina te oznake?

  3. Bravo, Domovin.
    Hvala , da objavljate, kar drugi ne!
    A počakamo, da te zadeve objavijo jurišniki Udbokučanističnega Agitpropa gnilih hlapcev 571 ?
    ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////
    Lahko bi bilo drugače!
    Ljudstva CCCP Sovjetskoga sojuza matrjuške Rossije in ostalega komunističnega sveta obhajajo 102 obletnico
    Oktobrske revolucije, ki je bila izvedena v Novembru 1917 in širnemu socialističnemu in komunističnemu svetu
    sporočajo, da je vrhovni poveljnik komunističnega sveta, maršal general Strahovski Željaznokrivec hvaležen svojim ponižnim ljudstvom in jim nazdravlja na njihovi zmagoviti poti !

    Oj ta gnili, nazadnjaški Kapitalizem! Bog se nas usmili.
    K Hudiču s Komunizmom in s socialističnimi podvariantami jugoslovenskega JeboTeTito eksperimenta!

  4. Res je, zglede na zgodovino živimo v srečnem času. Samo od nas samih je odvisno ali ga bomo zapravili. Če se ne bomo uprli slaboumnosti, ki divja po Evropi in zahodni civilizaciji na sploh, bomo obžalovali lepe čase. Ta slaboumnost hoče spodkopati in uničiti kulturo, ki nam je vse to dala.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime