Zaradi kršitev zavez glede prodaje NLB Evropska komisija proti Sloveniji uvaja preiskavo
Embed from Getty Images
V Bruslju imajo očitno dovolj slovenskega sprenevedanja glede prodaje Nove ljubljanske banke, ki smo jo obljubili v zameno za odobritev državne pomoči prezadolženim bankam leta 2013.
"Ker se Slovenija ne drži svojih zavez, program pomoči NLB iz leta 2013 ni pravno izvršen. Obenem Evropska komisija dvomi, da slovenski alternativni predlogi iz decembra 2017 ustrezajo njenim originalnim zavezam," je sporočila evropska komisarka za konkurenco, Margrethe Vestager.
Zaradi tega v Bruslju proti naši državi uvajajo "poglobljeno preiskavo", slovensko nespoštovanje pravil EU pa je pritegnilo tudi pozornost Reutersa in še nekaterih tujih medijev.
Kot piše v uradni izjavi za javnost Evropske komisije, je delna prodaja slovenskih delnic v NLB ključna slovenska zaveza, ki omogoča dolgoročen obstoj banke. Na podlagi te zaveze je Evropska komisija Sloveniji decembra 2013 lahko odobrila obsežno državno pomoč NLB v višini 2,32 milijarde evrov.
Nato je Slovenija maja 2017 zahtevala delno prodajo delnic v dveh paketih, kar je Evropska komisija odobrila.
"A potem ko je zaustavila prodajo NLB, Slovenija ni izpeljala niti obljubljene prodaje prvega dela delnic do konca leta 2017, niti ni imenovala zaupnika za izpeljavo prodaje balkanskih podružnic, kar je bila alternativna zaveza," opozarjajo v Evropski komisiji.
Slovenija je torej predlagala spremembe svoje zaveze o prodaji 75 odstotkov svojih delnic v NLB in zamudila rok iz obstoječe zaveze. Države članice so dolžne svoje zaveze izpolnjevati, opozarjajo v EK. Na tej stopnji "komisija dvomi, da je novi predlog Slovenije enakovreden prvotni zavezi, zato je začela poglobljeno preiskavo."
Komisarka Vestagerjeva je še poudarila, da mora komisija za dolgoročno vzdržnost NLB kot prejemnice državne pomoči, poskrbeti tako v dobro slovenskih davkoplačevalcev, kot zaradi enakopravne obravnave vseh držav članic EU.
Slovenija ima zdaj po poročanju TV Slovenija mesec dni časa, da predlaga drugačno rešitev, pri čemer neuradno v Bruslju pričakujejo, da bo NLB prodana še letos.
V Bruslju imajo očitno dovolj slovenskega sprenevedanja glede prodaje Nove ljubljanske banke, ki smo jo obljubili v zameno za odobritev državne pomoči prezadolženim bankam leta 2013.
"Ker se Slovenija ne drži svojih zavez, program pomoči NLB iz leta 2013 ni pravno izvršen. Obenem Evropska komisija dvomi, da slovenski alternativni predlogi iz decembra 2017 ustrezajo njenim originalnim zavezam," je sporočila evropska komisarka za konkurenco, Margrethe Vestager.
Zaradi tega v Bruslju proti naši državi uvajajo "poglobljeno preiskavo", slovensko nespoštovanje pravil EU pa je pritegnilo tudi pozornost Reutersa in še nekaterih tujih medijev.
Kot piše v uradni izjavi za javnost Evropske komisije, je delna prodaja slovenskih delnic v NLB ključna slovenska zaveza, ki omogoča dolgoročen obstoj banke. Na podlagi te zaveze je Evropska komisija Sloveniji decembra 2013 lahko odobrila obsežno državno pomoč NLB v višini 2,32 milijarde evrov.
Nato je Slovenija maja 2017 zahtevala delno prodajo delnic v dveh paketih, kar je Evropska komisija odobrila.
"A potem ko je zaustavila prodajo NLB, Slovenija ni izpeljala niti obljubljene prodaje prvega dela delnic do konca leta 2017, niti ni imenovala zaupnika za izpeljavo prodaje balkanskih podružnic, kar je bila alternativna zaveza," opozarjajo v Evropski komisiji.
Slovenija je torej predlagala spremembe svoje zaveze o prodaji 75 odstotkov svojih delnic v NLB in zamudila rok iz obstoječe zaveze. Države članice so dolžne svoje zaveze izpolnjevati, opozarjajo v EK. Na tej stopnji "komisija dvomi, da je novi predlog Slovenije enakovreden prvotni zavezi, zato je začela poglobljeno preiskavo."
Komisarka Vestagerjeva je še poudarila, da mora komisija za dolgoročno vzdržnost NLB kot prejemnice državne pomoči, poskrbeti tako v dobro slovenskih davkoplačevalcev, kot zaradi enakopravne obravnave vseh držav članic EU.
Slovenija ima zdaj po poročanju TV Slovenija mesec dni časa, da predlaga drugačno rešitev, pri čemer neuradno v Bruslju pričakujejo, da bo NLB prodana še letos.
Zadnje objave
Z gotovino nista mogla plačati – jima je bila kršena ustavna pravica?
3. 9. 2026 ob 17:13
Ceuta postaja sod smodnika: Španija na ulicah in boj za obstoj
3. 9. 2026 ob 16:51
Srebrna nit: dolgotrajno oskrbo je treba uvajati hitreje
3. 9. 2026 ob 15:48
Ideološki inženiring je prek Wikipedije okužil digitalni prostor
3. 9. 2026 ob 14:30
Sanacijo vrtca prestavljajo že leta; težke kovine ogrožajo zdravje otrok
3. 9. 2026 ob 12:26
Janša gospodarstvenikom: Ni treba odkrivati Amerike
3. 9. 2026 ob 10:41
Ekskluzivno za naročnike
Ideološki inženiring je prek Wikipedije okužil digitalni prostor
3. 9. 2026 ob 14:30
Čigavi hlapci?
3. 9. 2026 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
SEP
04
Mučenci med Slovenci – 30
19:00 - 20:00
SEP
04
7. Slovenski večer v Celovcu
19:00 - 22:00
SEP
06
Evropski dan Judovske kulture 2026
10:30 - 19:00
SEP
09
Srce in razum v šoli
11:00 - 12:00
SEP
10
Egipčanska zbirka v Narodnem muzeju Slovenije
17:00 - 18:00
2 komentarja
Kraševka
Če bi Cerarja vprašali koga bi on raje prodal ali SLOVENCE ali NLB ? Bi vrjetno odgovoril, da Slovence. Kajti kar dela, ni v interesu večine Slovencev.
Jernej
Joj, joj, kako dolgoročne so posledice nekega dogodka na dan 27. aprila 1941! Še bolj pa dokument z dne 16. sept. 1941, ko se je do danes in še v prihodnost zacementiral monopol KPS.
Kdaj se bomo rešili tega zla?
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.