Zapletalo se je pri postavljanju ograj na meji. Sedaj se tudi pri podiranju. V NSi predlagajo revizijo naročila

Nova Slovenija je danes zahtevala nujno sejo Komisije za nadzor javnih financ, in sicer zaradi suma korupcije in oškodovanja javnih financ ob javnem naročilu odstranjevanja tehničnih ovir na meji s Hrvaško.

Pogledali smo, kakšni so razlogi, zaradi katerih v NSi zahtevajo sejo, ter kaj se dogaja na področju odstranjevanja ograje.

Netransparentno je bilo že postavljanje ograj

Kot smo na Domovini že pisali pred dobrim mesecem, se migracije močno povečujejo. Tako zelo, da so v Italiji spet predlagali mešane patrulje za nadzor meje. Ena izmed vladnih obljub, še preden so začeli s svojim mandatom, pa je bila zelo pompozna napoved odstranitve ograje na meji s Hrvaško, ki jo je kot prva začela postavljati Cerarjeva vlada.

A izkazalo se je, da vlada pri tej nameri ni kaj dosti učinkovita, saj ograja v večji meri še vedno stoji, pojavili pa so se tudi problemi, saj vlada preteklih nabav ograje (tistih za časa prejšnje vlade) ni hotela plačati, zato sta podjetji Maxi bau in Legi-SGS imeli 1,8 milijonov evrov škode in jima je grozil celo stečaj.

Danes pa so tako v Novi Sloveniji sklenili, da bodo izvedli novinarsko konferenco, katere glavni namen je bila zahteva po nujni seji Komisije za nadzor javnih financ. Razlog je bil predvsem korupcija in oškodovanje financ pri vladnem projektu odstranjevanja tehničnih ovir na meji s Hrvaško.

Projekt odstranjevanja ograj

Projekt odstranjevanja ograj in tehničnih ovir je dobilo podjetje Minis, ki je isto podjetje, ki je večino samih ograj tudi postavilo. Minis je leta 2015, ko so se ograje prvič gradile, državi zaračunal devet milijonov evrov, za projekt odstranjevanja pa še dodatnih sedem milijonov. Javno naročilo je pripravilo ministrstvo za notranje zadeve, ki pa predvideva, da mora Minis za prej omenjenih sedem milijonov evrov v prihodnjih štirih letih podreti in odpeljati žičnato ogrado, ki jo je postavljal med letoma 2015 in 2018.

Kot je poročal Dnevnik, je bilo javno naročilo objavljeno novembra lani, nanj pa so se prijavili štirje ponudniki, poleg Minisa še gradbeni oziroma inženirski podjetji Garnol iz Kranja in Mensel iz Ljubljane ter samostojni podjetnik Franc Mačerol, gradbenik iz Žužemberka.

Kljub temu, da je slednji dal najnižjo ponudbo, in sicer za 2 milijona evrov, pa je naročilo vseeno prejel Minis. Objavljen ni bil niti potek tehničnih ovir na terenu, tisti ponudniki, ki za razliko od podjetja Minis niso poznali natančne lokacije tehničnih ovir, niso mogli pripraviti kvalitetnih ponudb. Informacija o poteku tehničnih ovir je še vedno državna skrivnost, podatke o tem pa poznajo zgolj ministrstvo, policija in sam Minis.

V Novi Sloveniji menijo, da že leta 2015, ko so se ograje prvič postavljale, ponudnik Minis ni bil izbran transparentno. Kot so povedali, je podjetje Minis iz Žalca imelo sedež na istem naslovu kot takrat vladajoča stranka SMC. Podjetje Minis je bilo za postavitev tehničnih ovir po besedah NSi leta 2015 izbrano brez javnega razpisa zgolj s postopkom pogajanj, saj naj bi se z izvedbo posla mudilo. Podjetje je bilo pred tem praktično neznano, niti ni imelo resnih referenc, imelo je večkrat blokirane račune. Pred pridobitvijo omenjenega posla je z žico ogradilo le ljubljanski živalski vrt, celjsko bolnišnico in nekaj drugih javnih ustanov, imelo je zgolj enega zaposlenega in 200.000 evrov letnih prihodkov.

V NSi predlagali izvedbo revizije javnega naročila

Praktično takoj po tem, ko je bil Minis izbran kot odstranjevalec ograj, pa je naenkrat sledila javna objava popolnega seznama parcel z ograjo in žico na meji s Hrvaško. V NSi se tako sprašujejo, do kakšnega zasuka na varnostnem področju je prišlo, da je ta informacija naenkrat postala javna.

Sum vzbuja tudi dejstvo, da je naročnik kot predmet javnega naročila navedel tudi ponovno postavitev panelne ograje, pri čemer se postavlja vprašanje, zakaj Slovenija najprej demontira te ograje in jih nato spet postavlja in zakaj naročnik za naročilo odstranitve ni predložil potrebnih tehničnih podatkov.

V NSi so zato komisiji za nadzor javnih financ predlagali, da sprejme dva sklepa in tako računskemu sodišču predlaga izvedbo revizije omenjenega javnega naročila, Komisiji za preprečevanje korupcije pa uvedbo postopka zaradi suma korupcije pri izvedbi javnega naročila. Odgovornosti za izbiro izvajalca v stranki niso navedli, a pod sklep o izbiri je podpisana ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik, ki je za čas podpisa začasno vodila ministrstvo za notranje zadeve.