Zanimivosti iz strogo zaupnih dokumentov: od specialcev članic NATO na ozemlju Ukrajine do vohunjenja za generalnim sekretarjem OZN-a

Nedavno so v javnost prišle informacije o uhajanju strogo zaupnih ameriških obveščevalnih podatkov, ki razkrivajo prenekatero za zahodni svet občutljivo dejstvo, predvsem z vidika nadaljnjega poteka vojne v Ukrajini, po drugi strani pa odpirajo vprašanje kakovosti zaščite tovrstnih podatkov v ZDA. Medtem ko so oblasti v Kijevu dokumente označile za rusko dezinformacijsko kampanjo, pa je Zahod v svojih uradnih izjavah previdnejši.

Kot je nedavno potrdil John Kirby, predstavnik ameriškega Sveta za nacionalno varnost, je v resnici šlo za uhajanje podatkov, ob tem pa ni znano, kdo je za to odgovoren in zakaj je to storil, niti še niso znane posledice.

Zadnji objavljeni dokumenti navajajo, da naj bi na ozemlju Ukrajine deloval majhen kontingent manj kot 100 pripadnikov specialnih enot članic NATO Francije, Britanije, ZDA in Latvije. Ter še, da naj bi ZDA zelo natančno spremljale generalnega sekretarja OZN, Antonia Guterresa, češ da je preveč naklonjen interesom Rusije, piše BBC. 

Zaupni dokumenti so se v javnosti začeli pojavljati prvega marca preko družbenega omrežja Discord, in sicer v skupini, ki šteje dobrih dvajset moških. Ti naj bi se navduševali nad orožjem in vojaško opremo, pred časom pa se jim je pridružil nov član, znan pod vzdevkom OG. Kasneje so se posnetki dokumentov razširili tudi po ostalih družbenih omrežjih, tudi večjih, kot sta Twitter in Reddit.

Omenjeni "mladi navdušenec" OG naj bi, kot navaja Washington Post, delal v "nerazkriti vojaški bazi", kjer je imel dostop do omenjenega gradiva. Vsebino je najprej skušal objaviti preko transkripcije, nato pa se je prešel na fotografiranje dokumentacije.

Sicer ni znano, ali je oseba, ki je podatke objavljala, do njih v resnici imela dostop, ali gre za s strani primarnega vira posredovano gradivo. Člana skupine na Discordu, s katerima se je pogovarjal Washington Post sicer trdita, da poznata objavljalčevo identiteto, a o njej trenutno molčita, saj primer preiskuje FBI. Tudi Discord je naznanil polno sodelovanje s preiskovalci.

Zahod "svetuje previdnost" pri branju

Skupno je bilo objavljenih nad sto dokumentov, v javnosti in politiki pa so najbolj odmevali tisti, povezani z vojno v Ukrajini. Vsebina objav bi lahko povzročila precejšnjo škodo tako ukrajinskim branilcem kot tudi državam podpornicam. Ti podatki se nanašajo predvsem na prisotnost pripadnikov specialnih sil iz vrst Natovih vojska na ozemlju Ukrajine; objavljeni dokumenti navajajo, da naj bi na tem področju prednjačili Britanci s 50 pripadniki.

Britansko obrambno ministrstvo je sicer izjavilo, da je v dokumentaciji zaznati veliko "stopnjo netočnosti" glede njihove prisotnosti, in pozvalo bralce, naj bodo previdni, saj bi lahko širili dezinformacije. Po drugi strani pa Britanci, tako kot tudi druge omenjene države (ZDA, Latvija) svoje prisotnosti ne zanikajo. Poročila govorijo tudi o tem, da naj bi Ukrajinci dobivali obveščevalne podatke "v živo" s strani Natovih kapacitet, s čimer so si zagotavljali prednost na bojišču.

Na tuje vire pa se ni zanašala zgolj Ukrajina; dokumenti namreč navajajo, da naj bi Egipt Rusom želel priskrbeti 40.000 raketnih izstrelkov.

Ukrajincem pomagali tudi Srbi?

Iz dokumentacije je tudi razvidno, da naj bi Ukrajinci resno pripravljali protiofenzivo z dvanajstimi brigadami, kar pomeni 50 do 60.000 vojaki, a glede na podatke Američani dvomijo v večje uspehe. Eno izmed navedenih dejstev, ki Ukrajincem ne gre na roke, je tudi to, da branilcem resno primanjkuje streliva. Poročila tako navajajo, da naj bi bil ukrajinski arzenal "na pol prazen", kar je gotovo eden od razlogov za prestavitev začetka protiofenzive.

Kljub temu sta glede na objavljene podatke vojaško pomoč Ukrajini med evropskimi državami odrekli le Malta in Srbija. Kaj je počela nevtralna Švica, mediji ne izpostavljajo posebno, precej pa je javnost razburkala domnevna srbska dobava raket Ukrajincem. Srbsko vodstvo s predsednikom Vučićem na čelu je to kategorično zanikalo in navedbe označilo za laž. Je pa Vučić dopustil možnost, da se srbska oborožitev znajde na ukrajinskem bojišču, a Ukrajincem je zagotovo ni prodala Srbija.

S podobnimi težavami pa se je bojda soočala tudi Južna Koreja, ki po lastni zakonodaji ne sme prodajati streliva državam v vojni. Objavljeni dokumenti v transkripciji pogovora med dvema korejskima agentoma navajajo, da bodo težavo rešili z dobavo Poljski, ki bo nato strelivo poslala v Ukrajino. Južnokorejske oblasti so tovrstne navedbe zanikale in jih označile za mešanico "resničnih in neresničnih podatkov". Da so nekateri podatki "prirejeni", meni tudi sekretar Kirby, a ZDA do sedaj še niso podale uradnih stališč, kateri podatki so resnični in kateri lažni. Kot poroča francoska AFP, ameriško vodstvo večino objavljenih informacij obravnava kot resnične.

So Rusi priredili podatke?

Do katere mere so poročila resnična, je težko določiti, se strinjajo tako politiki kot poznavalci, ki dodajajo, da gre najverjetneje za originalne dokumente s prirejeno vsebino. V oči bode, na primer, poročilo o žrtvah na obeh straneh, kjer poročilo navaja, da naj bi Rusi imeli dobrih 15.000 žrtev, Ukrajinci pa skupno več kot 100.000.

V tem oziru Marina Miron, raziskovalka na londonskem King's Collegeu, meni, da so za objavo in priredbo najverjetneje odgovorne ruske obveščevalne službe. Rusom bi namreč prav prišel psihološki učinek objave, preko katerega želijo spodkopati sodelovanje Zahoda in Ukrajine na obveščevalnem področju.

S tem se strinja tudi vodja kabineta predsednika Zelenskega Mihajlo Podoljak, ki meni, da so objave namenjene "odvračanju pozornosti ter širjenju dvoma" med zavezniki. Ob tem je dokumente označil za prirejene v Photoshopu. Mironova meni, da so poročila vsaj delno resnična, da pa so za objavami "ruski elementi", so za Reuters nedavno izjavili tudi trije visoki neimenovani ameriški viri.

Kremeljski govorec Dmitri Peskov se je na to odzval z izjavo, da "tega na noben način ne more komentirati".

Posledice še niso znane

"S tem je seveda pridobila Rusija in njeni zavezniki ter sledilci," je nedavno dogajanje komentiral Oleksij Reznikov, ukrajinski obrambni minister. "Cilj je zmanjšati zaupanje med partnerji, posebno med ZDA in ostalimi državami, kar je povsem jasno in očitno," je povedal.

Kakšne bodo posledice, v celoti še ni jasno, a vendarle mediji poročajo o spremembi ukrajinskih načrtov za napovedano protiofenzivo. Medtem se zahodna obveščevalna sfera trudi razrešiti primer in izslediti odgovorne po več kanalih: Poleg FBI zadevo preiskuje tudi Pentagon, poteka pa tudi samostojna preiskava v okviru obveščevalne iniciative Five Eye, kjer poleg Američanov sodelujejo tudi Britanci, Avstralci, Kanadčani in Novozelandci.