Za kristjana moliti ne pomeni uiti iz resničnosti, temveč sprejeti in jo zaupati neizčrpni Gospodovi ljubezni
Cerkev 6. avgusta obhaja praznik Gospodovega spremenjenja. Ta praznik nas vabi, kakor v svojih katehezah pravi papež Benedikt XVI., da gledamo na zemeljske stvari z Božjim pogledom.
Gledati temo z očmi luči; treba se je povzpeti v višave, da bi lahko gledali na dogajanje v svetu z Božjim pogledom. Jezus se je povzpel na goro, da bi molil, pripoveduje današnji evangelij. Gora je kraj bližine z Bogom. Gora je kraj, na katerega se povzpnemo iz kraja, kjer vsak dan prebivamo, da bi zadihali čisti zrak stvarstva. Je kraj molitve. Spremenjenje je dogodek molitve: Jezus se v molitvi potopi v Boga in luč ga obsije, toda ne izstopi iz zgodovine, ne pobegne poslanstvu, zaradi katerega je prišel na svet. Za kristjana moliti ne pomeni uiti iz resničnosti, uiti odgovornosti, temveč pomeni sprejeti jo v vsej resničnosti in jo zaupati zvesti in neizčrpni Gospodovi ljubezni.
Na gori Tabor so imeli Peter, Jakob in Janez izjemno doživetje: zrli so slavo Božjega Sina in predokušali delček Raja, kjer je pšenica že ločena od ljuljke. Običajno gre za kratka doživetja, ki jih včasih Bog dodeli, še posebej pred težkimi preizkušnjami. Nikomur pa še ni bilo dano, da bi živel na gori Tabor, medtem ko smo še tu na zemlji. Človeško bivanje je pravzaprav pot vere, ki poteka bolj v poltemi kot v polni svetlobi, včasih tudi v temi ali celo v popolni temi. Dokler smo tukaj, je naš odnos z Bogom bolj v poslušanju kot v gledanju. Ta kontemplacija, to zrenje, pa se lahko udejanji z zaprtimi očmi, če tako rečemo, zaradi notranje luči, ki jo je v nas prižgala Božja Beseda. Lepo bi bilo ostati na Taboru. Toda z Jezusom smo se povzpeli na goro, da bi z očmi dobrega gledali na zlo.
Spremenjenje je predokus vstajenja, to pa predpostavlja smrt. Jezus je razodel apostolom svojo slavo, da bi imeli moč, ko se bodo soočili s pohujšanjem križa in bodo razumeli, da je potrebno iti skozi številne preizkušnje, da bi prišli v Božje kraljestvo. Spremenjenje je močno povabilo k molitvi: samo resničen odnos z Jezusom nam pokaže, da je resnična lepota Božja ljubezen, ki zmore spremeniti temačno skrivnost smrti v žarečo svetlobo vstajenja. Molitev ni neki dodatek, nekaj, kar ni pomembno, ampak gre za vprašanje življenja ali smrti. Samo tisti, ki moli, ki se zaupa Bogu s sinovsko ljubeznijo, lahko vstopi v večno življenje, ki je Bog sam.
Misli Benedikta XVI. (hozana.si)
Gledati temo z očmi luči; treba se je povzpeti v višave, da bi lahko gledali na dogajanje v svetu z Božjim pogledom. Jezus se je povzpel na goro, da bi molil, pripoveduje današnji evangelij. Gora je kraj bližine z Bogom. Gora je kraj, na katerega se povzpnemo iz kraja, kjer vsak dan prebivamo, da bi zadihali čisti zrak stvarstva. Je kraj molitve. Spremenjenje je dogodek molitve: Jezus se v molitvi potopi v Boga in luč ga obsije, toda ne izstopi iz zgodovine, ne pobegne poslanstvu, zaradi katerega je prišel na svet. Za kristjana moliti ne pomeni uiti iz resničnosti, uiti odgovornosti, temveč pomeni sprejeti jo v vsej resničnosti in jo zaupati zvesti in neizčrpni Gospodovi ljubezni.
Za kristjana moliti ne pomeni uiti iz resničnosti, uiti odgovornosti, temveč pomeni sprejeti jo v vsej resničnosti in jo zaupati zvesti in neizčrpni Gospodovi ljubezni.
Na gori Tabor so imeli Peter, Jakob in Janez izjemno doživetje: zrli so slavo Božjega Sina in predokušali delček Raja, kjer je pšenica že ločena od ljuljke. Običajno gre za kratka doživetja, ki jih včasih Bog dodeli, še posebej pred težkimi preizkušnjami. Nikomur pa še ni bilo dano, da bi živel na gori Tabor, medtem ko smo še tu na zemlji. Človeško bivanje je pravzaprav pot vere, ki poteka bolj v poltemi kot v polni svetlobi, včasih tudi v temi ali celo v popolni temi. Dokler smo tukaj, je naš odnos z Bogom bolj v poslušanju kot v gledanju. Ta kontemplacija, to zrenje, pa se lahko udejanji z zaprtimi očmi, če tako rečemo, zaradi notranje luči, ki jo je v nas prižgala Božja Beseda. Lepo bi bilo ostati na Taboru. Toda z Jezusom smo se povzpeli na goro, da bi z očmi dobrega gledali na zlo.
Jezus je razodel apostolom svojo slavo, da bi imeli moč, ko se bodo soočili s pohujšanjem križa in bodo razumeli, da je potrebno iti skozi številne preizkušnje, da bi prišli v Božje kraljestvo.
Spremenjenje je predokus vstajenja, to pa predpostavlja smrt. Jezus je razodel apostolom svojo slavo, da bi imeli moč, ko se bodo soočili s pohujšanjem križa in bodo razumeli, da je potrebno iti skozi številne preizkušnje, da bi prišli v Božje kraljestvo. Spremenjenje je močno povabilo k molitvi: samo resničen odnos z Jezusom nam pokaže, da je resnična lepota Božja ljubezen, ki zmore spremeniti temačno skrivnost smrti v žarečo svetlobo vstajenja. Molitev ni neki dodatek, nekaj, kar ni pomembno, ampak gre za vprašanje življenja ali smrti. Samo tisti, ki moli, ki se zaupa Bogu s sinovsko ljubeznijo, lahko vstopi v večno življenje, ki je Bog sam.
Misli Benedikta XVI. (hozana.si)
Zadnje objave
ZZZS predlaga skoraj 49 evrov na mesec: za zdravstvo bi plačevali skoraj četrtino več
17. 11. 2026 ob 19:06
Kajzer opoziciji očital zavajanje in dvojna merila v zunanji politiki
17. 11. 2026 ob 19:05
SI-CERT obravnava več primerov prevzema Viber računa
17. 11. 2026 ob 15:15
12.000 evrov naj bi bilo namenjenih podkupovanju sodnika
17. 11. 2026 ob 14:32
Ekskluzivno za naročnike
BRIF: Katja Kokot pokazala, kaj manjka slovenski politiki
17. 11. 2026 ob 9:00
Kako močna je v resnici Resni.ca?
17. 11. 2026 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
JAN
03
Abonma Glasbene kapele
19:00 - 21:00
AVG
29
Abonma Glasbene kapele
19:00 - 21:00
SEP
26
Abonma Glasbene kapele
19:00 - 21:00
Video objave
[Video] BRIF#11: Bo Janša res prepovedal Inštitut 8. marec? (14. 11. 2026)
14. 11. 2026 ob 10:08
2 komentarja
baubau
Za katoličana, ki je po rodu in duhu Slovenec, Slovenka pa pomeni moliti predvsem dobesedno iztezati svoje roke in telesa k troedinemu Bogu ter mu izročati vse svoje življenje.
baubau
Dragoceno in tankočutno razmišljanje in uvid, ne vem pa, zakaj se avtor ne upa podpisati.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.