Z anketo POP TV so lahko zadovoljni v Svobodi in Povežimo Slovenijo, zaskrbljeni pa v LMŠ in SAB

Kot vidimo, sta dve največji slovenski televiziji: POP TV in nacionalna RTV, v navezi z agencijo Mediana ter asistenco Ninamedie (Večer/Dnevnik) Roberta Goloba uspeli lansirati kot (domnevno) prvo izbiro slovenskih volivcev. Kljub temu, ali pa prav zato, ker se o Golobovih ne ve praktično nič - ne kakšen je program, ne kaj bodo v politiki dejansko počeli. No, po novem se ve, da bo zanje kandidirala razvpita novinarka nacionalke Mojca Šetinc Pašek, kar seveda mnogo pove o ideologiji Golobove stranke ter zaledju, ki jo podpira. Od tu naprej za Goloba deluje samouresničujoča se prerokba - kljub napihnjenosti rezultatov so volivci dojeli, komu je usojeno obračunati z Janezom Janšo in njihovi glasovi bodo sledili anketnim napovedim. V kolikšni meri bo napihnjeni potencial zadržal, pa je seveda precej odvisno od Golobove spretnosti v dveh mesecih kampanje. Za zdaj so ga, po začetnem bumu, nekoliko umaknili od žarometov, da se ne bi prehitro izpel, kot se je to na prejšnjih volitvah zgodilo Šarcu. Vojna v Ukrajini jim pri tem gre na roko. Drugi igralec, ki kljub temu, da ga mediji in anketarji mnogo manj raje vidijo kot Goloba, prihaja na sceno, je Povežimo Slovenijo. V zgornjem seštevku februarskih anket ga sicer ni, a če bi upoštevali zgolj ankete z druge polovice februarja, bi bil zanesljivo uvrščen v državni zbor. Kot tudi Nova Slovenija, za katero pa se vendarle zdi, da ji novi igralci strižejo peruti pri rasti proti tako želenim desetim odstotkom. A vse je še odprto: vojna v Ukrajini daje prav ministru za obrambo Toninu, ki je ugriznil v kislo jabolko reševanja Slovenske vojske pred dokončnim propadom. Do prejšnje srede so se številni v Sloveniji spraševali, zakaj mu je tega treba. No, zdaj vedo. Če pa še vedno ne, pa jim ne bo potegnilo nikoli. Če na politično preživetje koga ni za staviti, sta to (ob odpisanih DeSUS-u, LIDE in podobnim) to nedvomno Lista Marjana Šarca in Stranka Alenke Bratušek. Z njunim slovesom bo najbrž tudi konec strank, poimenovanih po voditeljih. Grajenje volilne podpore okoli kulta osebnosti pač deluje le na kratek rok.