“Woke” prodira v akademsko in znanstveno skupnost na Zahodu: če ne doprinašaš dovolj k “raznolikosti”, ne dobiš službe na univerzi

Berkeley, fakulteta Univerze Kalifornije, je pred kratkim objavila razpis za delovna mesta, kjer naj bi bili interesenti, poleg svojih raziskovalnih in izobrazbenih dosežkov, primorani priložiti izjavo o svojih doprinosih k raznolikosti, enakosti in inkluzivnosti, poroča The Economist.

Predvidoma naj bi moral vsak (tudi za vodstvo knjižnice) opisati svoje razumevanje, pretekle trude in načrte za uveljavljanje teh treh načel.

Leta 2018 je Berkeley objavil razpis za poučevanje bioloških znanosti na petih fakultetah. Od 894 prijav naj bi ustvaril dolg seznam, ki je temeljil zgolj na omenjenih »izjavah o raznolikosti« in na podlagi tega zavrnil 680 kandidatov – brez da bi preveril njihove raziskovalne kvalifikacije. To naj bi odprlo vrata kandidatom iz podpovprečno reprezentiranih manjšin.

Še pred kratkim so bile takšne zahteve relativno redke, a naj bi postale standardna praksa v sistemu zaposlovanja. Študije navajajo, da naj bi izjave o raznolikosti zahtevala kar petina akademskih služb v ZDA.

»Pozitivna diskriminacija« se v ZDA načeloma implementira na ravni univerze, in ne zveznih držav. Kot taka je torej odločitev vodstvenih organov posameznih univerz in fakultet na podlagi družbenih trendov, v katerih s(m)o ujeti.

»Raznolikost« v izbirnem postopku in opuščanje testov sposobnosti

V svoji prijavnici bo študent načeloma navedel svojo rasno in etnično pripadnost, materni jezik, družbeno-ekonomski status, geografski izvor, potencialno »starševsko zapuščino« (če je kateri od staršev obiskoval fakulteto) in spol. Mnogo univerz te podatke upošteva poleg študentove povprečne ocene in ocene na sprejemnem izpitu, ki ga zahteva veliko univerz. Študentom je lahko na podlagi teh podatkov izračunana tudi primerna štipendija ali šolnina, kot je značilno tudi za mnogo držav.

Številne prestižne univerze za evidenco študentovih intelektualnih sposobnosti in perspektivnosti zahtevajo sprejemni izpit, najpogosteje preizkuse SAT in ACT. V zadnjih nekaj letih je mnogo prestižnih univerz, med njimi tudi Harvard, opustilo obvezno testiranje. Poleg pandemije so kot razlog navajali »stremenje k raznolikosti«.

Raziskava o 99 zasebnih fakultetah v ZDA, ki so opustile obvezno testiranje med letoma 2005 in 2016, je na nezadovoljstvo progresivne levice ugotovila, da se je delež temnopoltih, latinskoameriških in staroselskih študentov povečal le za eno odstotno točko. Po besedah raziskovalcev je eden od »problemov« oz. razlogov za to,  da dodatne točke, ki jih prinesejo izven-študijske aktivnosti in nadaljevalni tečaji, »privilegirajo« prav tiste študente, ki bi bili sicer izbrani prek testov sposobnosti.

Težavo je po njihovem mnenju potrebno odpraviti: čeprav je že do konca leta 2021 stotine manj uveljavljenih univerz opustilo obvezno testiranje, to očitno še zdaleč ni dovolj.

Prikrite kvote v imenu raznolikosti onemogočajo meritokratsko obravnavo

»Rasne kvote« pomenijo rezervacijo nekaj mest za študente določene etnične ali rasne pripadnosti z namenom »uravnilovke«, ki temelji na prepričanju, da mnogi ne-beli študenti kljub svojim sposobnostim ne uspejo prodreti na vrh izobraževalnega sistema.

Meritokratski ideal, ki narekuje izbiranje na podlagi sposobnosti, se zdi podpornikom raznolikosti nedosegljiv in nepravičen.

Gre tudi za prepričanje, da ustrezna etnična porazdelitev študentske populacije odseva stanje celotnega prebivalstva. Obenem je mehanizem uravnilovke ponavadi usmerjen k sprejemanju večjega števila tradicionalno manj reprezentiranih skupin, torej zlasti afroameričanov.

Zaradi tega je bilo vloženih več tožb s strani azijskih Američanov. Zanje je namreč tipično, da so akademsko nadpovprečno uspešni in menijo, da jim »uravnilovke« preprečujejo pošteno – meritokratsko – obravnavo. Že leta 2020 je organizacija Students for Fair Admissions (SFFA) zahtevala pregled harvardskega postopka na okrožnem sodišču in odobritev tožbe na vrhovnem sodišču.

Ker naj bi šlo za individualiziran in »holističen« pristop, je sodišče predloge rasno-nevtralnih pristopov, ki jih je navedla SFFA, zavrnilo. Ocenilo je, da so takšni pristopi nujni samo, ko so »izvedljivi« – v tem primeru ne bi bili, saj bi zmanjšali delež afroameričanov na univerzi in s tem spodkopali harvardske cilje raznolikosti. Postopek je bil vseeno odobren in sodna obravnava dveh primerov se je pričela v 2022.

Vrhovno sodišče ZDA je že leta 1978 presodilo, da so rasne kvote protiustavne – univerzam in fakultetam je dovoljeno upoštevanje rasne pripadnosti le v primeru, da je zgolj eden od številnih dejavnikov, in ne odločilni dejavnik. »Rasno-občutljivi« pristopi so zakoniti samo, če niso »mehanski«, v smislu avtomatičnih dodatnih točk za določeno etnično pripadnosti, temveč »individualizirani«.

Univerza v Marylandu izbira na podlagi seznama 26 dejavnikov, ki naj bi se jih upoštevalo »fleksibilno« za vsakega študenta posamezno, na koncu seznama sta tudi rasna in etnična pripadnost.

UNC-Chapel Hill v izbirnem postopku ne omenja rase izrecno, ampak kot »zaželjene lastnosti« navaja intelekt, radovednost, ustvarjalnost, vodstvenost, vztrajnost in raznolikost.

Upoštevanje rasne in etnične pripadnosti v obliki ene od šestih vrst bonus točk poznajo na Harvardu, kjer naj bi izvajali »individualizirane« in »rasno-občutljive« izbirne postopke.

Pozitivna diskriminacija neuspešna tudi po standardih zagovornikov

Zakonodaja ZDA fakultetam torej dovoljuje sledeče: rasno nevtralnost ali rasno pripadnost kot manjši faktor pri sprejemu študentov.

Za prvo možnost se je odločilo osem zveznih držav, ki so izrecno prepovedale upoštevanje rasne pripadnosti pri pregledu prijav, in številne posamične ustanove. Toda ena od teh je prav Kalifornija, ki izrecno prepoveduje »pozitivno diskriminacijo« na podlagi spola ali rase. Omenjene izjave o zavezanosti raznolikosti so možne, ker zakon ne obravnava »raznolikosti« in podobnih pojmov.

Pozitivna diskriminacija se ni izkazala za uspešno niti z vidika svojih podpornikov. Leta 2021 so mediji poročali, da več kot tretjina belih študentov ob prijavi navede lažno etnično pripadnost. 48 % takšnih naj bi se označilo za staroselce, kar 77 % »lažnivcev« pa je bilo sprejetih. Prav tako naj bi »rasno-občutljivi« pristopi po nekaterih virih najbolj koristili belim ženskam in najbolj škodovali azijskim študentom.

Organizacija SFFA, ki si prizadeva za rasno-nevtralno obravnavo študentov, se še zmeraj bojuje proti omenjenim postopkom. Od 2022 sta v obravnavi na vrhovnem sodišču dva primera, kjer gre predvsem za spor o interpretaciji 14. amandmaja ustave, ki prepoveduje drugačno obravnavo na podlagi rasne pripadnosti. Sodnica Elena Kagan je na primer izjavila, da v zgodovini ZDA ni ničesar, kar bi pri 14. amandmaju podpiralo »rasno slepoto« (nevtralnost).