Vse večja ignoranca držav zahodnega Balkana do Evropske unije

Zahodni Balkan ponovno postaja evropsko bojišče, tokrat za vpliv med Zahodom in Rusijo.

Signal iz Bruslja je jasen: države Zahodnega Balkana vidimo v Evropski uniji in na tej poti vam želimo pomagati.

A kot piše portal Politico, je odziv nagovorjenih več kot sporočilen: "EU, ne poslušamo vas več!" 

Evropski voditelji so na medsebojnem sestanku v četrtek zvečer odločili, da bodo okrepili napore za stabilizacijo balkanske regije in ji pomagali do napredka.

Čeprav se zavedajo, da bo postopek dolgotrajen, je Unija tem državam pripravljena pomagati k hitremu gospodarskemu napredku ter ureditvi področij, ki še niso v skladu z zakonodajo EU.

"Razprtije in delitve so zopet ušle iz rok, delno zaradi nezdravih zunanjih vplivov, ki že nekaj časa destabilizirajo kar nekaj držav v regiji,"  se v skrbi za stabilnost in napredek balkanskih držav odzval predsednik Evropskega sveta Donald Tusk.

S svojim govorom je želel opozoriti na vse večji vpliv in moč Rusije v regiji, ki se odraža v sicer ponesrečenem poskusu atentata na črnogorskega premiera, v katerega naj bi bila vpletena omenjena država ter v razpihovanju napetosti v Bosni, Srbiji, Kosovu in Makedoniji.

EU na Balkanu izgublja vpliv

Že kar nekaj časa je jasno, da vpliv EU na zahodnem Balkanu bledi, pišejo pri Politicu.

Predsednik Makedonije je zavrnil vse pozive EU, zveze NATO in ZDA k imenovanju premiera, ki je oblikoval večino skupaj z etnično albanskimi strankami v makedonskem parlamentu. Posebnega vtisa nanj ni napravil niti obisk šefice EU za zunanjo politiko, Federice Mogherini.

Slednji je bilo še manj prijetno ob nagovoru srbskih državnih poslancev, ki je bil pospremljen z vzkliki nacionalistov: "Srbija, Rusija, ne rabimo EU!"

Če je slednje zaradi zgodovinske navezanosti med Rusijo in Srbijo mogoče razumeti, je bolj presenetljivo to, da oblasti na Kosovu, kljub nasprotovanju EU in Nata, še vedno načrtujejo vzpostavitev lastne vojske.

Kosovski parlament je te dni vladi naročil, naj konča dialog z Srbijo, ki ga vseskozi podpira EU. Ko je Mogherinijeva kritizirala glasovanje v parlamentu, se je obnjo prvi obregnil prav poslanec premiera Hashima Tachija.

Kitajska, Turčija, države iz Zaliva...

Prelomna točka glede vpliva na Balkanu je bila izjava predsednika EK Jeana-Clauda Junckerja ob začetku drugega mandata 2014, da v njegovem obdobju (do 2019) v EU ne bodo sprejeli nobene nove članice.

Juncker je še danes prepričan, da izjaviti kaj takšnega ni napaka, saj "pravzaprav nobena od držav kandidatk ni pripravljena za vstop." EU po njegovih besedah sicer ostaja odprta za širitev, takoj, ko bodo države kandidatke izpolnile vstopne kriterije.     

In čeprav EU državam v regiji ostaja največji trgovski partner, se vse bolj odpirajo k drugim "pokroviteljem", kot so denimo Rusija, Turčija in zalivske države, pripravljenim investirati velike vsote denarja brez neprijetnih zahtev po političnih reformah ali medijski svobodi, še piše Politico.