Volitve in ankete: koliko so zgrešile in koga so gradile

Rok Čakš
Zajem zaslona s spletnega Večera, Dnevnika in 24ur.com
Po volitvah je ponovno aktualna tema o (ne)točnosti predvolilnih anket ter njihovem ustvarjanju, namesto merjenju javnega mnenja. 

Če odmislimo vzporedne volitve Mediane, ki so se izkazale za razmeroma točne, so petkovi rezultati volilnih napovedi praktično vseh glavnih agencij precej zgrešili vsaj kar se tiče podpore zmagovalcu. Nekatere ankete pa so, ob interpretaciji medijev, preoptimistično napovedovale rezultate Kula.

Najbolj tipični primer je Ninamedia, ki je v svoji "zadnji volilni napovedi" uvrstitev v državni zbor pripisala prav vsem strankam KUL-a, Večerovci pa so v naslovu zapisali, da so "tudi napovedi za koalicijo kul dobre".

V komentarju uredništva ocenjujemo, koliko so ankete zgrešile zaradi taktičnega glasovanja v zadnjih dneh, koliko pa zaradi majhnih manipulacij, s katerimi so skušale ustvarjati javno mnenje.

Kot je znano, je na nedeljskih volitvah prepričljivo, s 34,5 odstotki glasov, zmagalo Golobovo gibanje Svoboda. Prav nobena od agencij Golobovim ni pripisovala možnosti zmage nad 30 odstotki, celo ne znotraj zgornje meje intervala zaupanja.

Po drugi strani pa je predvsem Ninamedia za Večer in Dnevnik  še v petek zvečer napovedala "dober rezultat kula" - SD-ju pripisala 8 %, Levici 7,1 %, v parlament pa parkirala še LMŠ s 4,3 % ter SAB s 4 %. Prav pri Stranki Alenke Bratušek je močno brcnila v temo Mediana za POP TV, ki ji je napovedala kar 5,6 % podporo, torej več kot dvakrat višjo, kot so jo dejansko dobili. Spodnjo mejo intervala zaupanja pa so postavili pri 4 %.

Parsifal za Planet TV in Novo24TV.si je po drugi strani precenjeval podporo SDS-u in Povežimo Slovenijo. Pri Golobovi Svobodi se je motil kot ostali, rezultate drugih strank pa je zadel zelo natančno. So pa praktično vse ankete skoraj na decimalko natančno zadele rezultat stranke Resni.ca Zorana Stevanovića.


Zaradi taktičnega glasovanja najbolj oškodovani LMŠ in NSi


Od kod torej takšna razlika med napovedmi ter končnim rezultatom predvsem pri zmagovalcu volitev? Agencija Valicon je na podlagi post-poll analize, v kateri anketirance po volilni nameri vprašajo v tednu pred volitvami, nato pa iste anketirance po zaprtju volišči ponovno vprašajo, kako so dejansko volili, zatrdila, da je taktično glasovala skoraj polovica udeležencev volitev.

Taktično glasovanje pomeni, da je njihova iskrena izbira drugačna, kot so potem dejansko volili. Večina taktičnega glasovanja gre od prve izbire k stranki, ki ima možnost zmagati na volitvah z namenom, da to zmago doseže proti osovraženemu nasprotniku na drugi strani.

In taktične odločitve volivci običajno sprejemajo zadnje dni pred volitvami, na podlagi tega, kako posameznim strankam kaže v javnomnenjskih raziskavah.

Po podatkih Valicona je v zadnji teden pred volitvami neodločeno glede svoje izbire vstopila dobra tretjina kasnejših udeležencev volitev (36 %).

Več kot četrtina (27 %) udeležencev volitev je svojo odločitev sprejela v zadnjih dneh pred volitvami, 14 % udeležencev na dan volitev, slaba polovica teh pa prav ob izpolnjevanju volilnega lističa.

Obenem pa je  skoraj polovica udeležencev volitev (46%) zatrdila, da so glasovali za stranko, ki ni njihova iskrena prva izbira, temveč so zaradi različnih vzgibov glasovali taktično.



Zaradi taktičnega glasovanje je največ pridobilo Gibanje Svoboda, ki bi brez tega dobilo zgolj 22 % glasov, oziroma 27 mandatov. A v boju za relativno zmago je taktične glasove pridobivala tudi SDS - brez njih bi dobili 16,7 % glasov, oziroma 21 mandatov.

Zaradi taktičnega glasovanja je iz parlamenta izpadla LMŠ, ki je bila sicer prva izbira 5,4 % udeležencev volitev in bi ob njihovem iskrenem glasovanju dobili 7 mandatov. Precej pa bi rezultat popravila tudi NSi. Del volivcev, ki so jo navajali za prvo izbiro, se je namreč odločilo taktično podpreti Janševo SDS, v nekaj manjši meri pa tudi Gibanje Svoboda. S tem je NSi izgubila kar 3 poslanske mandate.

Brez taktičnega glasovanja pa bi se v parlament zelo verjetno uvrstila tudi Povežimo Slovenijo (3,9 % volivcem je bila prva izbira).

Prehajanje volivcev k Svobodi in SDS zaradi taktičnega glasovanja (shema: Valicon)


Za konec primerjajmo še napovedano sestavo parlamenta na spletni strani volilna-napoved.si, kjer so jo računali iz povprečja večih anket, ter končno dejansko sestavo parlamenta po volitvah.

Tudi povprečje anket je zgrešilo pri odstotku in številu poslancev posameznih strank, je pa bilo točno pri številu strank, ki so se uvrstile v državni zbor:



KOMENTAR: Rok Čakš
Kje se konča merjenje in začne ustvarjanje javnega mnenja
Razprave o tem, ali ankete merijo ali ustvarjajo javno mnenje, so praktično neskončne. Do neke mere velja eno in drugo. A bistveno je, da v primeru tako visokega, skoraj polovičnega deleža volivcev, ki glasujejo taktično, ankete javno mnenje in končen rezultat volitev v veliki meri ustvarjajo. Odločitev za taktično glasovanje je namreč praviloma zasnovana na razmerjih, ki jih pokažejo ankete - na podlagi tega se volivec namesto za iskreno izbiro odloči bodisi za nekoga, ki enostavno mora premagati osovražnega politika (najbolj tipični primer je antijanša refleks), bodisi, da pomaga kakšni drugi stranki, da pride v državni zbor. In ravno slednje je bila strategija levega zaledja v zadnjem tednu kampanje. Od medijev, anket javnega mnenja, do komentatorjev, ki so v oddajah po zadnjih soočenjih povsem izven konteksta ter realnosti izpostavljali in hvalili "odlične nastope Šarca in Bratuškove". Vsi so se trudili nekako spraviti LMŠ in SAB preko 4 odstotnega praga. [caption id="attachment_344223" align="alignright" width="400"] Petkova napoved rezultata volitev agencije Ninamedia je drastično precenila vse stranke KUL-a (zajem slike Vecer.com). Po naši oceni ne po naključju.[/caption] Temu je po naši oceni tudi služila petkova napoved Ninamedie, da Golob vodi dovolj prepričljivo ter da so "tudi napovedi za kul dobre" - podprto z grafiko, ki LMŠ in SAB uvršča v parlament. Ter podoben izstopajoči rezultat SAB-a v anketi Mediane za POP TV, ki je na koncu zgrešil izven vseh intervalov zaupanja, pri čemer se SAB-u v post-poll raziskavi Valicona sploh ni zgodilo taktično glasovanje v tolikšni meri, da bi odločalo o njenem preživetju, temveč je bil njihov rezultat že dlje časa globoko pod parlamentarnim pragom. To so male manipulacije z ambicijo dodatno vplivati na javno mnenje in s tem na razplet volitev. Kot vidimo, se špekulantom z leve ti načrti niso izšli - Svobodo so "napumpali" preveč na račun katastrofalnega rezultata preostalih strank KUL-a, kar zdaj v javnosti skušajo blažiti z lansiranimi tezami, da je Golob za svoj uspeh dolžan vsem tistim, ki so jih volivci poslali na smetišče zgodovine. Po drugi strani pa taktično glasovanje za SDS iz bazena NSi-ja nakazuje, da ima ta stranka v resnici precej večji potencial, kot kažejo njeni rezultati in da je vsaj te volitve, če ne že kakšne poprej, žrtev tega, da volivci, ki sicer imajo za prvo izbiro, pred to postavijo relativno zmago najmočnejše stranke v bloku. Slednje pa pomeni, da če bi se NSi v anketah znašla blizu SDS-u in s tem nevtralizirala učinek taktičnega glasovanja, bi desno od sredine lahko prišlo celo do obrata, o katerem je govoril tudi komentator dr. Peter Gregorčič v nedeljski Uri moči na Planet TV. Iz slednjega pa logično sledi, da četudi bo SDS ostala toga in vztrajala pri svoji politiki ne glede na slabe izkušnje s porazi proti "vedno novim kandidatom", kot je to opisal dr. Gregorčič, je NSi, če bo svojo politiko znala prav zastaviti, lahko uspešna navkljub temu. Ujetost desnosredinskega bloka v "antijanša" moment pa v tem primeru za morebitni bodoči neuspeh ne more biti več izgovor.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Možina proti Makarovičevi: svoboda izražanja ni svoboda poniževanja in sistematičnega žaljenja
  • 19. 04. 2026
Lea Colner, strokovnjakinja za šolski menedžment: Funkcija ravnatelja na Švedskem ni politično pogojena
  • 19. 04. 2026
[Nov posnetek] »Greš lepo na občino, pa vržeš bombo«
  • 18. 04. 2026