Vojna v Ukrajini ogroža svetovni trg s hrano. Kaj to pomeni za slovenskega potrošnika

Blaž Čermelj
Če bodo ukrajinska polja ostala neobdelana, se bo to odrazilo v prehrambeni draginji. Foto: depositphotos.com
POSLUŠAJ ČLANEK
V tem trenutku je zelo naivno razmišljanje, da ima vojaški konflikt v Ukrajini zgolj regionalne okvirje. Resda bombe v tem trenutku intenzivno padajo zgolj po približno polovici ukrajinskega ozemlja. Toda prav ta del države vključuje nekatera najbolj rodovitna območja območja na svetu. Zato lahko ta 44-milijonska država pravzaprav prehrani skoraj 400 milijonov ljudi.

Ob izpadu ukrajinske letine pšenice bi tako lahko v prehranski kaos pahnila ogromen delež Bližnjega vzhoda in severne Afrike in povzročile, da bi se v boj za hrano pognalo več sto milijonov ljudi.

Čeprav v EU za svoje potrebe pridelamo dovolj hrane, pa bomo dogajanje preko podražitev še kako čutili tudi slovenski potrošniki. Slovenija je pri hrani namreč le delno samooskrbna, zato bo morala manjkajoče količine uvoziti. In to po znatno višji ceni, kot smo bili vajeni doslej.

Še januarja je Ukrajina pričakovala rekorden izvoz pšenice. Za svetovno prehransko varnost je bila to odlična novica, saj je ta država zaslužna kar za 10 % svetovnega izvoza pšenice. Še dodatnih 19 ga prispeva njena velika soseda Rusija.

Ta delež je še višji pri ječmenu, saj se v Ukrajini pridela kar 15 % svetovnega pridelka (v Rusiji 17 %). Enak delež v svetovnem izvozu predstavlja tudi ukrajinski izvoz koruze (ukrajinski 15 %, ruski 2,3 %).

Še bolj pomembna pa je Ukrajina na področju preskrbe s sončničnim oljem, saj je odgovorna kar za polovico svetovnega izvoza. Njena vzhodna soseda pa ga prispeva še dodatnih 25 %.

Za zagotovitev svetovne prehranske varnosti mora biti letina teh poljščin v obeh državah stabilna. Možnosti, da se to zgodi, pa je z vsakim dnem vojaškega konflikta vse manj.

Prihaja čas setve, v državi pa divja vojna


Kot je v intervjuju za Euractiv Nemčija povedal izvršni direktor velikega ukrajinskega podjetja Alex Lissitsa, ima Ukrajina na voljo kakih 30 milijonov hektarjev kmetijskih površin. Toda številnih površin na zasedenih ozemljih ni mogoče obdelovati. Po njegovih besedah lahko o normalnem kmetovanju razmišljajo le kmetje na zahodu države. Toda tudi ti imajo velike težave z dostopnostjo goriv in pesticidov.

Podobno velja tudi za človeški kapital. Kot navaja Lissitsa, so bili številni zaposleni v njegovem podjetju mobilizirani za vojsko. Številni njegovi zaposleni so bili mobilizirani ravno v trenutku, ko bi morali oditi na polja. Zaradi te in mnogih podobnih situacij je ukrajinsko kmetijsko ministrstvo naposled predlagalo izvzetje nekaterih kvalificiranih delavcev iz postopka mobilizacije.

Kot še opozarja Lissitsa, je sedaj ravno pravi čas za gnojenje ozimnih žit, ki so bila posajena jeseni. Obenem pa je potrebno pripraviti zemljo za sajenje poletnih žit in sončnic. Te je treba posaditi najkasneje do konca Aprila.

Če bi se konflikt še zavlekel, bi bila v nemirnih regijah lahko ogrožena tudi junijska žetev.

Po njegovih besedah se lahko pripravimo, da bo letos v Ukrajini ustrezno obdelanih le od 30 do 50 odstotkov razpoložljivih površin. To pomeni, da bi se na globalnem trgu znašlo več kot za četrtino manj sončničnega olja in 8 % manj koruze in za 5 % odstotkov manj pšenice.

Potrošnike skrbi


Neugodna situacija se pozna tudi na svetovnih borzah, kjer se je cena koruze povzpela na okoli 295 evrov za tono, cena pšenice pa na 344 evrov za tono. Za primerjavo, v Sloveniji smo pred dvema letoma koruzo kupovali po 225 € na tono, pšenico pa 185 € na tono. Glavne podražitve pa še lahko pričakujemo.

Rast teh cen pa se že odraža tudi v cenah mesa, ki so zgolj v zadnjem tednu zrastle za približno pet odstotkov.

Cene hrane so sicer naraščale že zadnjih 12 mesecev, zadnje dogajanje pa je poskrbelo, da so cene hrane po analizah statističnega urada RS najvišje v zadnjih dvajsetih letih.

Zaradi negotovosti na trgu hrane so pred velikimi preizkušnjami tudi trgovske verige. Možnost, da bi nečesa lahko zmanjkalo namreč potrošnike sili k pretiranemu, pogosto tudi povsem neracionalnemu nakupovanju. Če sta bila pred krizo s covidom-19 na udaru predvsem toaletni papir in kvas, pa se kot najbolj kritični živili kažeta pšenična moka in sončnično olje.

Neracionalno nakupovanje je marsikje pustilo prazne police. Toda ob tem trgovci mirijo, da imajo teh živil v skladiščih več kot dovolj. Težave se pojavljajo predvsem na logističnih verigah, ki izdelkov ne utegnejo pravočasno spraviti na police.

Pretirano prodajo izdelkov naj bi morali miriti tudi v nekaterih slovenskih trgovinah, kjer so nakup omejili na dva kilograma moke oziroma dva litra olja.

To naj bi že kmalu storili tudi v trgovski skupini Fortenova (ta vključuje tudi slovenski Mercator in hrvaški Konzum). Njen direktor Fabris Peruško je ob tem za hrvaško Novo TV pojasnil, da želijo s tem ukrepom predvsem preprečiti pretirano porabo zalog. Skupina Fortenova ima v lasti kar dve oljarni, ki s pomočjo vojvodinskih in slavonskih sončnic zagotavljata dovolj olja za njihove potrebe.

Predsednik vlade Janez Janša o morebitni prehrambeni krizi: "Mogoče ne bo ravno desetih vrst rogljičkov na mizi, vendar ne bomo lačni"

Za prehransko varnost se ni bati


Po mnenju številnih prehranskih strokovnjakov se za prehransko varnost tudi v Sloveniji ni bati.

Slovenija je na področju oskrbe z žiti približno 88-odstotno samooskrbna. Najboljše je to stanje na področju koruze, približno 92-odstotno, pri pšenici pa je komaj 49-odstotno. Pri krompirju je ta delež lani znašal približno 60 odstotkov.

Najnižjo stopnjo samooskrbe ima Slovenija na področju sadja in zelenjave, kjer delež samooskrbe v zadnjem desetletju ni nikoli presegel 50-odstotkov. Tu je Slovenija zelo ranljiva, vendar pa je tu odvisna predvsem od razmer na italijanskem in španskem trgu, od koder uvaža večino tovrstnih pridelkov.

Bistveno bolje kaže Sloveniji na področju oskrbe z mesom, kjer je stopnja samooskrbe 83 odstotna. Tu je zlasti opazno pomanjkanje prašičjega mesa, medtem ko perutninsko in goveje izvažamo. Še višji pa je ta delež pri mleku, kjer je kar 133-odstoten. Idealno stopnjo samooskrbe ima Slovenija tudi pri jajcih, kjer je ta delež pridelave skoraj poravnan s porabo.

Cene bodo še naraščale


Ker je Evropska unija največja izvoznica hrane na svetu, se za njeno pomanjkanje najverjetneje ni bati. Večje vprašanje je, po kakšni ceni jo bo potrebno plačati.

V tem trenutku je za potrošnike morda najbolj pomembno, da ne zganjajo panike. Sončnično olje namreč zagotovo ni izdelek, ki ga v prehrani ne bi mogli nadomestiti z nekaterimi drugimi rastlinskimi olji. Poleg tega so evropske države relativno dobro zavarovane z velikimi zalogami žit.

Morebitno panično nakupovanje zato lahko prinese ravno nasproten učinek. In sicer, da ga trgovci in dobavitelji začnejo umirjati s povečevanjem cen.

Izzivi za evropske kmetijske ministre


Nestabilne razmere na trgu hrane so velik izziv tudi za evropske kmetijske ministre. Ti se v zadnjih tednih pogovarjajo zlasti o tem, kako ublažiti naraščanje cen mineralnih gnojil. Rusija je namreč prepovedala njihov izvoz, s čimer je povzročila pomanjkanje na evropskem trgu.

S tem je prizadeta tudi Slovenija, saj je Rusija za Hrvaško drugi največji dobavitelj mineralnih gnojil za slovenske kmete s četrtinskim deležem celotnega uvoza.

Posledica je velik dvig cen mineralnih gnojil. Lani je cena tone mineralnih gnojil znašala 220 evrov z DDV, letos pa 700 evrov, kar je več kot 200-odstotno povišanje.



Kmetijski ministri bi še zlasti radi dosegli, da bi se povečal delež pridelave kritičnih poljščin.

Obenem pa se ministri trudijo tudi, da bi sankcije proti Rusiji kar najmanj prizadele agroživilski trg. Ne gre spregledati, da na tem področju EU ne načrtuje nikakršnih ukrepov, saj si pretresov v globalni verigi hrane ne želi privoščiti.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Lisica ne more varovati kur, župani pa očitno ne kmetijskih zemljišč
  • 04. 10. 2024
Šentjur postal državni prvak
  • 08. 07. 2024
Vrhovni poveljnik ukrajinske vojske: Ukrajina bo kljub velikanski ruski premoči zmagala
  • 12. 08. 2024