Spor med koalicijo in inštitutom 8. marec, ki kaže na trk utopičnih idej z realnostjo

Uredništvo
Brezplačna kosila za osnovnošolske otroke, ki so eno glavnih bojišč Inštituta 8. marec, je pred dnevi Odbor za izobraževanje prestavil na leto 2027, češ da je realizacija danes nemogoča in da zakon potrebuje čas.

To je seveda izzvalo hudo ogorčenje Inštituta 8. marec, ki je na facebook in twitter profilu po seji odbora za delo kritiziral celotno koalicijo, da ni pripravljena držati obljube. V Levici so se odzvali in udarili nazaj.

Vsa drama okrog tega zakona kaže na to, kako velik je prepad med populizmom aktivistov civilne družbe ter politično realnostjo na ministrstvih, ko je za projekte treba priskrbeti denar.

Odbor za izobraževanje je pretekli teden dal zeleno luč zakonskima predlogoma o šolski prehrani, ki ju je v DZ s podpisi volivcev vložil Inštitut 8. marec. Predvidena so brezplačna kosila za vse osnovnošolce, a na predlog vlade šele s septembrom 2027. Bi pa jeseni 2024 začelo veljati razširjeno subvencioniranje kosil, zaradi česar bi brezplačno kosilo prejelo več otrok.

Po predlogu Inštituta 8. marec bi se novelo zakona o šolski prehrani in spremembo zakona o osnovni šoli začelo uporabljati že 1. januarja 2024, a je odbor DZ sprejel vladno dopolnilo, po katerem bi se spremembe začele uporabljati septembra 2027. Vlada je namreč opozorila, da veliko šol prostorsko in kadrovsko ni pripravljenih na takšno povečanje števila kosil, kar se bo po uveljavitvi sprememb zagotovo zgodilo.

8. marec: Smo žalostni in razočarani, ker koalicija ne drži obljub


“Smo žalostni in zelo razočarani. Žalostni smo, ker ne moremo prepričati koalicijskih strank, da je potrebno zagotoviti brezplačna kosila za revne otroke že ta september. Žalostni smo, ker poslanci Socialnih demokratov, Levice in Svobode vztrajajo, da bodo otrokom, ki živijo pod pragom revščine ali tik nad njim, brezplačne obroke zagotovili šele leta 2024 … Socialni demokrati in Levica imajo v programu zapisana brezplačna kosila za vse otroke, zdaj pa ne prisluhnejo niti stiskam najrevnejših. Svoboda se je v koalicijski pogodbi zavezala, da bo poskrbela za brezplačne obroke za vse. Vse to so obljubili,” so bili na družabnih omrežjih ogorčeni v Inštitutu 8. Marec. 

Nato so zapisali še pismo, direktno naslovljeno na Gibanje Svoboda. “Kaj smo dobili na odboru? Pokroviteljski odnos poslanke Granfol. Očitala nam je, da smo populisti. Očitala nam je, da nimamo statistike, koliko je lačnih otrok. Bila je pokroviteljska in vzvišena. Obnašala se je, kot da ne razumemo,” je bruhalo iz ogorčenega sporočila inštituta.

“Zakaj nam samo direktno ne poveste, da ste v proračunu postavili prioritete drugje? Zakaj se pretvarjate, da je problem v nas? V koalicijski pogodbi ste se zavezali k veliko več. Vas ni sram pojesti obljube? Zakaj ima Jezerškov projekt prednost pred otroki iz najranljivejših družin?” so spraševali Gibanje Svoboda ter na koncu pripisali, da so se odločili, da se bodo povabili na obisk k vsem koalicijskim strankam in jih prosili za pogovor o skrbi za najšibkejše. 

Levica: Ko preusmerjate jezo javnosti na nas, zmanjšujete našo možnost, da se spogajamo


Na odgovor ni bilo potrebno čakati dolgo, saj se je odzvala Levica, ki ima brezplačno prehrano za otroke vpisano v svoj program. 

“Dragi Inštitut 8. marec, res se nam ne zdi smiselno, da napadate tiste, ki se borijo za popolnoma iste cilje kot vi. Že dva tedna se javno zaganjate v Levico nasploh in še posebej v poslanca Milana Jakopoviča, zakaj ni poskrbel za brezplačne tople obroke za šolske otroke. Medtem ko je ravno Milan tisti, ki se že dva tedna bori v medkoalicijskih pogajanjih za rešitev zakona o brezplačnih kosilih,” so zapisali na spletni strani Levice.

Dodali so, da še naprej delajo na tem, da dosežejo premik letnice na letošnjo jesen.

“Vse to veste. Seveda je Inštitut 8. marec povsem samostojna organizacija, ki ima pravico izjavljati, kar hoče. Navsezadnje se je Nika Kovač že na zadnjih volitvah odločila raje javno podpreti Marjana Šarca. Ampak s tem, ko ste se odločili, da preusmerjate jezo javnosti specifično na Levico, zmanjšujete našo možnost, da izpogajamo tisto, za kar si oboji prizadevamo. V premislek, ali je trud za brezplačna kosila res vreden nekaj ogorčenih objav na družbenih omrežjih več,” so zapisali v Levici.

“Ko se s strankami vsebinsko strinjamo, smo njihov največji zaveznik. Ko se s strankami ne strinjamo, ko imamo občutek, da bi lahko storile več, pa smo kritični in tečni. Verjamemo namreč, da je naloga civilne družbe, da zahteva več kot politika. Vztraja pri uresničevanju zavez, ki koristijo ljudem. Nastavlja ogledalo,” so v inštitut zapisali v odgovoru na pisanje Levice ter dodali, da je mesto civilne družbe drugačno kot mesto političnih strank. “Lahko smo brezkompromisni. Moramo vztrajati in ne sklepati kompromisov tam, kjer verjamemo, da jih ne sme biti.”

V zapisu so dodali tudi, da jih odgovor in zapis Levice na družabnih omrežjih čudi. “Želeli bi si, da Levica naše aktivnosti prepozna predvsem kot naša prizadevanja k uresničevanju nečesa, kar si želimo vsi in posledično tudi kot uresničevanje njihovega programa. Naj razprave ostanejo vsebinske. Spoštujmo drug drugega in razumimo, da v naših dejanjih ni napadanja neke stranke. 

Je samo pritisk civilne družbe, da se uresničijo zaveze, ki so jih stranke dale. Sicer pa, da malo pomirimo kolege v parlamentu in institucijah. Levico potrebujemo in želimo si, da bi bila odločen glas za najšibkejše,” so še dodali v inštitutu.

8. marec ne razume realnosti v šoli


Zapisani dvoboj med Levico in Inštitutom 8. marec kaže na to, da so predvsem slednji trčili na politično realnost, ko je nek predlog lahko zelo privlačen in populističen, a se zatakne pri realizaciji, kjer po navadi zmanjka denarja ali prave organizacije. Ob tem je zraven še veliko medresorskega usklajevanja, pri katerem se ob nerealnih željah večkrat zatakne. 

Na drugi strani pa nam kaže velik prepad med tem, kaj politika pred volitvami in v koalicijskih pogodbah obljublja ter kaj potem tudi zares uresniči, oziroma kaj je realno, da uresniči.

Kot smo na Domovini ob omenjeni tematiki že večkrat zapisali, v našem šolskem sistemu subvencije šolske malice in kosila že veljajo. Do brezplačne malice so upravičeni učenci do šestega dohodkovnega razreda pri odločbi za otroški dodatek ali državno štipendijo (563,60 evra mesečnega dohodka na družinskega člana), do brezplačnega kosila pa učenci v prvih treh dohodkovnih razredih (do 382,82 evrov mesečnega dohodka na člana družine). Subvencija za malico dijakov je 100-, 70- ali 40-odstotna. Brez subvencionirane malice so le dijaki v 7. in 8. dohodkovnem razredu, kar pomeni, da se v inštitutu borijo predvsem za brezplačne malice otrok bogatašev.

V Inštitutu 8. marec večkrat poudarjajo, da so otroci v šolah lačni, a podatki, ki smo jih prejeli od ministrstva za izobraževanje, kažejo, da subvencionirano malico prejema več kot polovica učencev, brezplačno kosilo pa skorajda vsak četrti učenec. Ob tem učitelji in ravnatelji opozarjajo tudi na vse večji problem hrane, ki roma v smeti, ker starši svojih otrok ne odjavljajo od kosil, ko v šoli manjkajo, ali pa zato, ker so otroci zaradi številnih subvencioniranih obrokov siti. 

Uvedba brezplačnih kosil za vse učence bi davkoplačevalce stala dodatnih 77 milijonov evrov. Večina šolskih kuhinj zaradi omejenih kapacitet in števila zaposlenih takšne količine hrane ne bi mogla zagotoviti, še posebej z novim zakonskim določilom, da hrane ne bi več smeli zagotavljati zunanji izvajalci.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

kisovec, mesto, pokrajina
Kisovec, nekdanje rudarsko mesto
  • 30. 04. 2025
Izšla je 198. številka tednika Domovina - ob naročilu tednika pa dobite knjižno darilo
  • 30. 04. 2025
bager, delavski stroj
Nov nasilni poseg MOL na zasebni parceli: neutemeljena ovadba zoper lastnike in vabilo na policijsko zaslišanje
  • 29. 04. 2025