Voditelji članic EU na pogajanjih o delitvi evropskih sredstev, Marjan Šarec pa doma

Srečanje voditeljev prijateljic kohezije, Beja, Portugalska, vir: Twitter
Marjan Šarec je po odstopu s premierske funkcije še zbolel, kar je uradni razlog, da je na srečanje držav prijateljic kohezije poslal kar sekretarja iz svojega kabineta.

Na srečanje, kjer se evropski voditelji pogajajo o novi evropski perspektivi, ki bo določila, kam bodo šli kolikšni deli evropskega finančnega kolača, tako Slovenija ni poslala niti resornega ministra. 

Očitno pa bolezen Šarca ni zdelala toliko, da ne bi zmogel dajati intervjujev za domače medije, preko katerih skuša vplivati na zanj ugodno rešitev politične krize, ki jo je s svojim odstopom povzročil. 

Odhod Združenega kraljestva iz Evropske unije sovpada z kreiranjem nove evropske finančne perspektive za obdobje med leti 2021 in 2027. Po domače, evropski voditelji se pogajajo, kaj bo v naslednjih sedmih letih v Evropi kdo pil in kaj bo kdo plačal.

Združeno Kraljestvo je bilo za Nemčijo drugi največji neto plačnik in je v evropsko blagajno prispevalo okrog 15 milijard evrov na leto. Države Evropske unije so se pri zapolnitvi te vrzeli razdelile na države prijateljice kohezije in države, ki prispevajo.

Kohezijska politika je ena ključnih politik Evropske unije in je namenjena temu, da se manj razviti deli unije, predvsem njen jug in vzhod, lahko hitreje razvijajo in posledično dohitevajo zahodne članice povezave.

Klik za povečavo


Evropska komisija za naslednjo finančno perspektivo predvideva 10% znižanje sredstev, namenjenih koheziji, ki pa ne bo prizadelo vseh držav enako. Največje zmanjšanje in sicer za skoraj četrtino bi doletelo Malto, Češko, Madžarsko, Litvo in Estonijo. Poljsko, Slovaško in Nemčijo bi doletelo okrog 20 % zmanjšanje kohezijskih sredstev, Slovenijo pa 9 %. Nekatere članice bi sicer tudi pridobile. Romunija, Grčija in Bolgarija bi prejele 8% več sredstev, Italija, Finska in Španija pa okoli 5%.

Zmanjševanju sredstev za kohezijo pa nasprotuje skupina evropskih držav, ki si je nadela ime »Prijatelji kohezije« in vključuje države Bolgarija, Ciper, Češka, Estonija, Grčija, Madžarska, Latvija, Litva, Malta, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija in Španija. Omenjene države zahtevajo, da sredstva za kohezijo in kmetijstvo ostanejo na isti ravni kot so bila v pretekli finančni perspektivi.

Graf prikazuje delež evropskih kohezijskih sredstev od vseh investicij države. Klik za povečavo. Vir: Evropska komisija (klik za povečavo)


Pogajanja o finančni perspektivi se bodo predvidoma nadaljevala na vrhu voditeljev evropskih držav 20. februarja, zato je portugalski premier Antonio Costa pretekli vikend sklical srečanje držav prijateljic kohezije. Da je pobudo prevzel portugalski premier ni naključje, saj evropska kohezijska sredstva predstavljajo kar 84 % vseh portugalskih javnih investicij. V Sloveniji je ta delež okrog 30 %

Na srečanju so voditelji držal sprejeli skupno izjavo z zahtevo po ohranitvi sredstev na ravni predhodne evropske perspektive, da bi tako izboljšali svoje pogajalsko izhodišče na skupnih pogajanjih. Deklaracije nista podpisali Hrvaška, ki želi zaradi predsedovanja EU ostati nevtralna, in Italija.


Plačnice odločno proti


Skupina držav, ki so v Evropskem proračunu neto plačnice (torej vanj vplačajo več kot iz njega prejmejo) pa je že napovedala ostro nasprotovanje nameri držav prijateljic kohezije. Avstrijski kancler Sebastian Kurz je napovedal, da Avstrija v Evropski proračun ne bo plačala več kot 1 % svojega bruto domačega proizvoda, že po predlogu Evropske komisije pa bi morala plačati 1,1%. Kurz napoveduje, da če bi prišlo še do povečanja proračuna, bo Avstrija vložila veto, pri tem pa naj bi jo podpirale tudi Nemčija, Nizozemska, Danska in Švedska.

Udeležbo na srečanju pa je odpovedal slovenski premier v odstopu Marjan Šarec, uradno zaradi bolniške, ki pa mu sicer ni preprečevala dajanja intervjujev za slovenske medije. Na srečanje je tako poslal sekretarja iz svojega kabineta Igorja Mallya, ki v kabinetu predsednika vlade že vse od vlade Alenke Bratušek pokriva področje zunanjih, predvsem evropskih zadev in ne denimo Angelike Mlinar, ki je za kohezijo sicer zadolžena kot ministrica.

KOMENTAR: Peter Merše
Drugi naj se pogajajo za naše interese, medtem ko bi rad Marjan špekuliral s predčasnimi volitvami.
Igor Mally je sicer v imenu Slovenije podpisal izjavo, v kateri se skupaj z 14 drugimi državami zavzemamo za ohranitev kohezijskih sredstev, v oči pa bode dejstvo, da že tako diplomatsko šibka država na pogovore ob bok predsednikov vlad pošlje državnega sekretarja s kabineta predsednika vlade. Kako naj ob takšnem zanemarjanju srečanj na najvišji ravni sploh lahko pričakujemo, da nas bo v mednarodnih odnosih še kdo resno jemal in da bo Slovenija kjerkoli uveljavila svoje interese. Za Marjana Šarca je bilo očitno prezahtevno odleteti na Portugalsko, medtem ko so tja prišli predsedniki vlad drugih omenjenih držav. Sam je medtem razlagal Reporterju o brutalnih ozadjih svojega odstopa. Namesto, da bi v dobro države konstruktivno pristopil k formiranju stabilne koalicije, pa želi izsiljevati s predčasnimi volitvami, s katerimi bi za to, da bi morda pridobil nekaj poslanskih sedežev za svojo stranko, Slovenijo pahnil v prosti tek za naslednjih šest mesecev, ko bodo že zdavnaj mimo vsaj pogajanja za evropski proračun za naslednjih sedem let. Nasprotno, v primeru hitrih pogajanj bi novi premier lahko že 20. februarja odšel na pogajanja v Bruselj s polnimi pooblastili. V primeru predčasnih volitev pa se bodo očitno s tem ukvarjali obrobni uradniki, medtem ko bo fokus medijev na predvolilnih obljubah, po tem pa jokanju, zakaj smo dobili premajhen del evropske pogače.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike