Vlada noče v Silicijevo dolino. Andrijanič: Gre za zaušnico slovenskemu gospodarstvu in znanosti

POSLUŠAJ ČLANEK
Eden od projektov Strateškega sveta za digitalizacijo v času prejšnje vlade je bilo odprtje razvojno-gospodarskega predstavništva v Silicijevi dolini. Postopki so bili že skoraj zaključeni, vključno s privolitvijo ZDA. A se je zataknilo. Prišle so volitve, oblast v Sloveniji se je zamenjala in nova, Golobova vlada, je projekt zaustavila.

Prav tako ne bo prišlo do vzpostavitve Centra za pomoč slovenskim strokovnjakom pri vračanju v domovino.

Za pojasnila, zakaj je prišlo do zaustavitve projektov, smo se obrnili na pristojne vladne organe. Odločitve nove vlade pa je komentiral tudi bivši minister za digitalno preobrazbo Mark Boris Andrijanič.

Po najnovejših podatkih indeksa digitalnega gospodarstva in družbe (DESI) je Slovenija tudi letos napredovala, tokrat za dve mesti. Uvršča se na 11. mesto, kar je najvišje doslej. 

Odprtje razvojno-gospodarskega predstavništva v Silicijevi dolini je bil eden od ukrepov Strateškega sveta za digitalizacijo v sodelovanju z Ministrstvom za zunanje zadeve. Načrt je bil, da bo predstavništvo ustanovljeno še letos. “Do konca leta bomo imeli tam zaposleni dve osebi, ki bosta skrbeli za promocijo slovenskih podjetij v ZDA in povezovanje najboljših ameriških univerz s Slovenijo. Prav tako želimo privabiti čim več tehnoloških in drugih investicij v Slovenijo,“ je dejal Mark Boris Andrijanič v začetku leta za Siol.

S predstavništvom v Silicijevi dolini bi se Slovenija pridružila elitnemu klubu evropskih držav, kamor sodita denimo Danska in Avstrija. Danska tehnološka ambasada povezuje danske podjetnike in raziskovalce z ZDA že od leta 2006, zaposluje pa že več kot 40 ljudi.

“Gre za zaušnico slovenskemu gospodarstvu in znanosti”


Kljub temu da je ameriška vlada že podala soglasje za odprtje predstavništva, Ministrstvo za zunanje zadeve pa je tudi že izvedlo kadrovski razpis in izbralo diplomata, je nova vlada vzpostavljanje razvojno-gospodarskega predstavništva v Silicijevi dolini prekinila. Na zunanjem ministrstvu so s pojasnili skopi. “V zvezi z vašimi vprašanji sporočamo, da predstavništvo v Silicijevi dolini zaenkrat ne bo odprto. Več informacij ne moremo posredovati, saj so dokumenti o tem označeni s stopnjo tajnosti,” so odgovorili.

Bivši minister se sprašuje, zakaj mora sedanja vlada podreti vse, kar je zastavila prejšnja, tudi tako koristne stvari kot je predstavništvo v Silicijevi dolini Foto: Twitter Marka Borisa Andrijaniča


Po mnenju Andrijaniča je prekinitev projekta še en dokaz, da želi nova vlada poteptati prav vse, kar je bilo zastavljeno v prejšnjem mandatu. “Gre za zaušnico slovenskemu gospodarstvu in znanosti, ki škodi našemu mednarodnemu ugledu in še dodatno zapleta naše odnose z ZDA. Zaradi te vladne odločitve bodo na slabšem slovenska podjetja in javne raziskovalne institucije, ki bi jim to predstavništvo odprlo številna vrata v vodilnem tehnološkem okolju na svetu.”

Tudi Centra za pomoč slovenskim strokovnjakom pri vračanju v domovino ne bo


Slabo pa se piše tudi Centru za pomoč slovenskim strokovnjakom pri vračanju v domovino. Z njim bi pritegnili iz tujine večje število visoko izobraženih Slovencev, kar je še toliko pomembnejše zaradi dejstva, da slovenskemu gospodarstvu močno primanjkuje IT-jevcev in podobnih profilov.

Na Uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu so za Domovino povedali, da vlada vzpostavitve Centra za pomoč slovenskim strokovnjakom pri vračanju v domovino ni ustavila, ampak da “do izvedbe ni prišlo zaradi nejasnosti ukrepa in njegove izvedljivosti.”  

Dodajajo, da se jim projekt zdi zelo smiseln, saj je pomoč pri vračanju Slovencev, tudi slovenskih strokovnjakov, ena prednostnih nalog urada, delo na tem področju pa bodo nadaljevali. "Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu že v tem trenutku nudi vse potrebne informacije in pomoč Slovencev v zamejstvu in po svetu, tudi tistim, ki se vračajo v domovino. Urad prav tako sofinancira organizacije, ki v svojih aktivnostih predstavljajo in lajšajo slovensko povratništvo, denimo ASEF, društvo VTIS in druge. Z Britansko-slovensko gospodarsko zbornico bomo v novembru soorganizirali okroglo mizo na temo vračanja talentov iz Velike Britanije nazaj v Slovenijo," so še zapisali.

Andrijanič pravi, da je celovita strokovna podlaga za ta ukrep bila pripravljena, in sicer s strani Strateškega sveta za digitalizacijo. "Na vladni službi smo za njegovo izvedbo že pripravili javni razpis, ki pa so ga naši nasledniki zaustavili."  Povsem nerazumno se mu zdi, da se zaustavlja tako koristno iniciativo, za katero so bila med drugim ustrezna sredstva že zagotovljena, pozdravili pa so jo tudi vrhunski slovenski strokovnjaki.


Slovenija se vzpenja po indeksu digitalnega gospodarstva in družbe


Evropska komisija od leta 2014 spremlja digitalni napredek držav članic in objavlja letna poročila o indeksu digitalnega gospodarstva in družbe (DESI) na osnovi štirih parametrov: človeškega kapitala, povezljivosti, integracije digitalne tehnologije in digitalnih javnih storitev.

Slovenija je še nedolgo nazaj stagnirala na spodnji polovici lestvice, okoli 16. mesta, nakar je prišlo leta 2021 prvič do preboja, saj je pridobila tri mesta in se prebila nad evropsko povprečje. Letos je napredovala še za dve mesti in je tako enajsta. Nižje so uvrščene denimo Nemčija, Francija in Belgija. “Digitalna preobrazba je postopoma postala prednostna naloga države, saj vlaga v javne politike, ki poudarjajo pomen tehnologije in digitalne pismenosti za digitalno podprto državo in družbo,” je v svoji oceni zapisala Evropska komisija.

Med članicami EU se najbolje uvrščamo na področju integracije digitalne tehnologije (na 9. mesto), najslabše (na 17. mesto) pa na področju človeškega kapitala, ki zajema digitalna znanja in spretnosti prebivalcev ter delež strokovnjakov s področja informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT). Še posebej slabo se Slovenci odrežemo pri digitalnih spretnostih in znanjih: vsaj osnovne digitalne spretnosti in znanja ima 50 odstotkov Slovencev (povprečje EU je 54 odstotkov), nad-osnovne pa 20 odstotkov (povprečje EU je 26 odstotkov).

Evropska komisija
Vir:




 
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike