Vlada bo s temi prijemi Slovence skušala prepričati, naj se raje odločijo za električni avtomobil

Pred kratkim je dokončno postalo jasno, da bo sprejeta zakonodaja, ki bo v Evropski uniji do leta 2035 prepovedala uporabo avtomobilov z notranjim izgorevanjem. Kot pa smo že pisali v Domovini, nobena izmed držav Evropske unije ni ravno blizu temu cilju, saj električni avtomobili predstavljajo zgolj majhen delež vseh avtomobilov prebivalcev.

Slovenija je med evropskimi državami glede lastništva električnih avtomobilov podpovprečna. Ker je do domnevnega leta izvedbe samo še 12 let, je na mestu vprašanje, kako bo zadevo sploh mogoče izpeljati. Golobova vlada se situacije loteva z obsežnim subvencioniranjem izgradnje polnilnic in nakupa vozil, pri čemer bi slednje subvencionirala progresivno, glede na prihodek kupca.

Drvenje Evropske unije v električno mobilnost je v nekaterih državah, tudi Sloveniji, povzročilo nemalo neodobravanja. Leto 2035 ni tako daleč, prav nobena evropska država pa sedaj ni posebej blizu temu izjemno ambicioznemu cilju. Slovenija je, kot smo nedavno pisali v članku o tem, ali bodo v prihodnje avtomobili dostopni samo še bogatim, v spodnji tretjini držav, delež električnih vozil med vsemi novimi prodanimi se pri nas giba med 4 in 5 odstotki. Kot je navedel minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer, je trenutni delež električnih vozil v Sloveniji konec leta 2021 znašal 1,3 odstotka, kar ustreza okoli 5 tisočem električnih vozil, je pa številka konec leta 2022 narasla na skoraj 8 tisoč vozil.

Še večji problem od teh številk je dejstvo, da obstoječe slovensko eketrodistribucijsko omrežje visokega deleža električnih vozil niti ne bi preneslo.

Kot poročajo Finance, naj bi vlada temu skušala narediti konec. Potrdila je predlog zakona o infrastrukturi za alternativna goriva in spodbujanje prehoda na alternativna goriva v prometu in ga dala na vpogled na e-upravi. Kot izhaja iz predloga, je pričakovati obsežne subvencije za izgradnjo polnilnic za električne avtomobile in za nakupe električnih vozil. Minister Bojan Kumer je povedal, da bodo subvencije za nakup električnih avtov višje za osebe z nižjimi prihodki.

Ni pa še znano, kakšen naj bi ta sistem subvencij konkretno bil. V predlogu zakona to ni nikjer izrecno omenjeno, načrt naj bi tako še bil pripravljen. »Računam na poštenost ljudi, na sistem, ki bo preprečil zlorabo. Mehanizem ne bo trajen, če bomo pri nadzoru ugotavljali zlorabe, moramo načrt in mehanizem spremeniti,« je za Finance povedal Kumer.

Neodvisno od vlade pa so predlog za ureditev subvencij že pred devetimi meseci podali v društvu e-mobilnost. Po njihovem predlogu bi se uvedel t. i. norveški model, kar pomeni ukinitev DDV-ja za vsa nova električna vozila za pravne in fizične osebe do doseganja strateških ciljev, s čimer bi se izognili birokraciji izdajanja pravnih odločb s strani Eko sklada.

Eko sklad sedaj omogoča subvencije, in sicer letos te znašajo do 4.500 evrov za novo električno vozilo M1, do 3.500 evrov pa za fizične osebe (tudi za testno vozilo). Treba pa je vedeti, da je višina spodbude omejena na največ 20 % vrednosti avtomobila, poleg tega pa je najvišja vrednost avtomobila, za katero se lahko dobi spodbudo, omejena na največ 65.000 evrov, kar vključuje tako DDV in popuste kot tudi najem baterije.

Električni avtomobili so dražji od primerljivih bencinskih, a se cena znižuje

Električni avtomobili so zaenkrat dražji od primerljivih bencinskih ali dizelskih. Električni peugeot e-2008 je od svoje bencinske različice dražji za 12 tisoč evrov (oziroma, upoštevajoč subvencijo, 7.500 evrov). Se pa cena zmanjšuje. Tako je recimo od konca leta 2021 pri nas na voljo model Dacia Spring, ki se ga skupaj s subvencijo lahko kupi za malo več kot 13.000 evrov, kar je že cena, primerljiva z bencinskimi ali dizelskimi variantami.

Seveda pa lastništvo električnega avtomobila pomeni še dodatne stroške. Na spletni strani porsche inter auto so primerjali Škodo Enyaq iV 80 s primerljivo velikim dizelskim SUV-jem. Lastniku električnega modela Enyaq iV se mesečni račun za električno energijo poveča za približno osemdeset evrov. Na letni ravni torej znaša strošek za vožnjo z električnim avtomobilov v 235 delovnih dnevih iz Maribora v službo v Ljubljano približno 960 evrov, so zapisali na spletni strani.

Če bi se vozil s primerljivim dizelskim SUV-om, pa bi strošek za dizelsko gorivo znašal vsaj 6.100 evrov na leto, v petih letih pa znaša prihranek z modelom Škoda Enyaq iV 80 približno 30.000 evrov samo za energijo za vožnjo, tudi če se avtomobil občasno napolni na hitrih javnih polnilnicah. 

V prid električnim avtomobilom gre tudi draženje energentov, saj se bo razlika med vožnjo z električno energijo ali fosilnimi gorivi ohranjala tudi v bodoče oziroma se bo še nekaj časa povečevala. Hkrati pa so velik problem predstavljale motnje v dobavni verigi, predvsem litijskih baterij, zaradi katastrof pandemije covida-19 in kasneje še vojne v Ukrajini.

Cilj Slovenije doseči 200.000 električnih vozil do 2030

Cilj Slovenije je sicer doseči 200.000 električnih vozil do konca tega desetletja. Lani smo dosegli nov mejnik, ko je bilo prvič število na novo registriranih vozil večje od 2.000 (2.064). Leto pred tem je bilo število na novo registriranih električnih vozil okoli 1.700. Število vozil se povečuje, a še vedno je kakih 8.000 vozil, kolikor jih je sedaj, majhen delež, sploh če se nameravamo držati evropskih zahtev.

Bolj priljubljeni od zgolj električnih so pri nas avtomobili na hibridni pogon, ki jih je precej več:

Prehod bo drag v vseh pogledih

Seveda pa se tu pojavi vprašanje, koliko bo vlaganje javnih sredstev v ukrepe za spodbujanje števila električnih vozil stalo. Ocena Financ je 243 milijonov evrov. V zadnjih 12 letih smo za subvencije porabili še 37,7 milijona evrov, v zadnjih 5 letih, ko se je subvencioniranje še povečalo, pa vse skupaj 6 milijonov evrov. V prihodnjih 8 letih bomo tako davkoplačevalci za subvencije nakupov e-avtov namenili 171 milijonov evrov oziroma v povprečju 21,3 milijona evrov na leto, kar pomeni več kot trikrat več na leto kot doslej.

Del predvidenega denarja bo prišel iz državnega in občinskih proračunov, del pa očitno iz dviga dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu. Kot poročajo Finance, še ni znano, kakšen ta dvig bo, predviden pa je za junij naslednje leto.