Vili Kovačič gre (pre)daleč: zaradi 2. tira na Evropsko sodišče za človekove pravice

Uredništvo

25. 7. 2017 ob 19:21
0 komentarjev

Slovenija

Potem ko je slovensko Ustavno sodišče zavrnilo in zavrglo njegovi pobudi za oceno ustavnosti glede postopka zbiranja podpisov in datuma referenduma o zakonu o 2. tiru, se bo Vili Kovačič obrnil na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP).

Kot pravi, upa, da bo to "še pred izvedbo referenduma dalo lekcijo našim sedmim ustavnim sodnikom".

Predstavnik civilne iniciative Davkoplačevalci se ne damo je v času zbiranja podpisov za razpis referenduma o zakonu o 2. tiru na Ustavno sodišče (US) vložil pobudo zaradi "kršenja enakih možnosti za sodelovanje pri zbiranju referendumskih podpisov" (primer ministrstvo za obrambo-sindikat vojakov), kasneje pa še eno zaradi po njegovem neustreznega datuma referenduma (24. september), ki del referendumske kampanje postavlja v čas parlamentarnih počitnic.

Prvo pobudo so ustavni sodniki zavrgli. Po Kovačičevih besedah so "zadevo enostavno preskočili tako, da so rekli, da smo bili uspešni pri zbiranju podpisov in da zadeva ni več potrebna ustavnopravne presoje." Sam pa je pričakoval, da bodo zavzeli načelno stališče do vprašanja, da ima del prebivalstva omejeno pravico do sodelovanja. Po njegovo "neodgovor" ustavnih sodnikov še naprej dopušča neenake možnosti, tudi glede sodelovanja v referendumski kampanji, ki šele prihaja.

Drugo pobudo, ki se nanaša na presojo ustavnosti razpisanega datuma referenduma, pa so sodniki s sedmimi glasovi za in dvema proti zavrnili, češ da kljub začetku kampanje v času dopustov to ne pomeni, da bo onemogočena oziroma neučinkovita.

"Na ustavnem sodišču priznavajo, da je del kampanje okrnjen, ampak za njih to ni važno," je to komentiral Kovačič. Kampanja zaradi tega po mnenju sodniške večine naj ne bi bila prizadeta, kar se Kovačiču zdi kontradiktorno.

Glede tega je pozdravil ločeni odklonilni mnenju ustavnih sodnikov ddr. Klemna Jakliča in Marka Šorlija.

Zakaj sta bila ustavna sodnika Jaklič in Šorli proti

Ddr. Klemen Jaklič meni, da je odločitev o razpisu referenduma na 24. september v nasprotju z večstoletno ustavno-sodno prakso in kot takšna ni v ponos niti ustavnemu sodišču niti sodnikom. Po njegovem mnenju namreč omejuje ustavne pravice volivcev, saj bo kar četrtina volilne kampanje opravljena med poletnimi počitnicami, s tem pa so pritožnikove demokratične pravice obravnavne neenako v razmerju do vseh ostalih državljanov.

Marko Šorli pa izpostavlja, da »ni pomembno samo, da je dan glasovanja določen tako, da volivci lahko neovirano in v čim večjem številu glasujejo, ampak tudi da lahko v za to določenem obdobju kampanja neovirano poteka.«

Slednje pa po njegovem pomeni tudi, da mora kampanja potekati v času, ko bo lahko nagovorila čim širši krog ljudi, kar pa v dopustniškem in počitniškem času ni mogoče.

Skupaj z Kovačičevima pobudama pa na ESČP roma še pobuda Blaža Babiča za začetek postopka za oceno ustavnosti zakona o volilni in referendumski kampanji ter 12. člena zakona o Radioteleviziji Slovenija. Zakona namreč po njegovem ne zagotavljata enakopravne obravnave vseh vseh organizatorjev referendumske in volilne kampanje, ker izdajateljem medijev dopuščata, da sami skladno z lastnimi interesi določijo pravila za izrabo programskega časa.

KOMENTAR: Uredništvo

Vili Kovačič gre (pre)daleč

Čeprav gre Viliju Kovačiču najbrž za pravično stvar, pa je obremenjevanje sodnikov ESČP s slovenskimi notranjepolitičnimi zdrahami vendarle korak predaleč. Prepiri okrog omejevanja zbiranja podpisov in datuma referenduma so namreč ravno to - politični spopad med nasprotnima stranema za čim boljše pogoje pri doseganju svojih ciljev: civilne iniciative, da referendum dobi in vlade, da referendum ne uspe. Pri tem sicer predvsem koalicijska stran z razpisom referenduma na različen datum od predsednikih volitev, pa tudi s financiranjem kampanje iz proračuna, igra na škodo davkoplačevalcev, kar se Kovačičevi civilni iniciativi ne da očitati, saj svoje prijeme financira z lastnim denarjem. A obe strani še vedno igrata legitimno politično igro, kar je potrdilo tudi US, katerega odločitve moramo spoštovati, ali pa vsaj upoštevati, kot bi rekel Janez Janša. Roko na srce, dejanja, ki jih koalicijski strani očita Kovačič, na izid referenduma reseje ne bodo vplivala. Zato bi bilo jokerja tožarjenja v tujini bolje prihraniti za resnejše primere, sedaj pa vso energijo usmeriti v prepričevanje ljudi, zakaj se je tega referenduma potrebno udeležiti.