Vesna V. Godina: študentu študij vsili kapital. Odgovarjamo: študij pa študentu vsili socialistično miselnost

Rok Čakš

26. 5. 2016 ob 20:42
0 komentarjev

Slovenija

POSLUŠAJ ČLANEK

Prav danes smo se v uredniškem komentarju na Domovini spraševali ali so slovenski mladi res tako usmerjeni v prihodnost, kot nas želijo prepričati, in ugotavljali, da vsaj tisti ne, ki ostajajo v Sloveniji in se zabavajo na Kardeljevih igrah, Titovih koncertih in pohodih v Kumrovec.

Prav tako smo ugotovili, da za luknjo v zgodovinskem védenju ter manjku miselne širine in intelektualne globine niso krivi sami, ampak družbeni vzori, predvsem pa vzgojno-izobraževalni proces, ki soustvarja kolektivni vrednotni sistem.

Na priložnost konkretne ponazoritve našega sporočila ni bilo potrebno dolgo čakati. Znana profesorica z družboslovnih fakultet in kolumnistka portala FokusPokus dr. Vesna Vuk Godina je danes postregla s tipičnim razmišljanjem, kakršnega svojim študentom vceplja profesorska večina na FDV, Filozofski fakulteti in podobnih "humanističnih" fakultetah.

Študent misli, da si prosto izbere študij, v resnici pa mu ga vsili kapital

V kolumni z zgornjim naslovom se Godina loti razprave o razlogih za brezposelnost med diplomanti in siljenju študentov k vpisu na tehnične smeri, ne pa na družboslovje in humanistiko.

Godina označuje sklepanje, da so tehnični kadri lažje zaposljivi od družboslovnih, kot poenostavljeno.

V dokazovanju tega med drugim zapiše:

"V Mariboru se hvalijo s tem, da nihče, ki študira tehniko, ni brezposeln. Toda najpogosteje ne povedo javno, da se velik del diplomantov tehnike zaposli v Avstriji ali Nemčiji. V Mariboru dobi delo malokdo.

Posameznikom, ki končajo v službah v tujini, se to morda zdi super. Saj to zanje praviloma pomeni boljše plače. Toda iz zornega kota države gre za značilni beg možganov, s katerim države v kapitalskem centru izkoriščajo svetovno periferijo oz. kolonije. Te namreč vlagajo v izobrazbo strokovnjakov, ki jih države v kapitalskem centru nazadnje dobijo zastonj. Ti kadri prispevajo k dvigu ekonomskih kazalcev in dobrobiti države, v katero so šli delat. In s tem direktno in indirektno siromašijo periferne države, v katerih so se šolali. V našem primeru Slovenijo." (odebeljeno s strani urednika)

V drugem delu kolumne dr. Godina še zapiše:

"Zato bi si jaz sama, če bi imela danes otroka, ki bi šel študirat, želela, da študira za profesorja slovenščine. Iz več razlogov.

Prvi je, da je zelo težko najti državo, v kateri bi bilo mogoče slovenščino študirati bolje kot v Sloveniji. Drugi je, da je delo profesorjev slovenščine verjetno eno redkih, kjer tujci ne morejo biti boljši od Slovencev. Tretjič, delovna mesta profesoric slovenščine so verjetno ena redkih, ki bodo tudi v prihodnosti na voljo predvsem Slovencem/Slovenkam." (odebeljeno s strani urednika)

Če torej res, kot pravi dr. Vesna V. Godina, študentu študij vsili kapital, potem še bolj drži, da študij študirajočim v Sloveniji vsili socialistično mentaliteto.

Spoštovana profesorica je najboljši dokaz tega.

Celotno kolumno dr. Vesne V. Godina preberite na portalu Fokus Pokus

KOMENTAR: Rok Čakš

Kako lep primer!

V jutranji kolumni smo pisali, da mladi intelektualci brez upanja, da bo v domovini kmalu kaj drugače, množično odhajajo v tako oblaten svet »divjega neoliberalizma«, kjer se jim odpirajo oči, v kakšni ideološki koloaki bredemo na rodni grudi. Z lepšo ponazoritvijo tovrstne ideološke koloake bi spoštovana profesorica skoraj težko postregla. V pisanju problematizira odločitev mladih, da zapuščajo "kolonialno periferijo" ter dobro plačano delo najdejo "v kapitalskem centru", ki tako pobere pobere ekonomsko smetano njihove dodane vrednosti in s tem siromaši periferne države, v katerih so se izšolali. Pri tem pa doktorica popolnoma pozabi in spregleda, da naša (to je "periferna") država tem mladim ne omogoča okolja, ki bi prineslo primerne službe in dostojno plačilo za dodano vrednost, s katero bi "prispevali k dvigu ekonomskih kazalcev in dobrobiti države". Če delo že dobijo, pa v njihov težko prisluženi denar drastično zareže z davščinami in prispevki, da z njimi vzdržuje drag državni aparat, nad vodo drži nekonkurenčna državna podjetja in preko njih napaja paradržavna tovarišijska omrežja. Preostanek gre tistim, ki zaradi nesposobnosti ali lenobe k tej družbeni blaginji prispevajo bore malo, ali pa ji celo škodijo. Profesorica prav tako zanemarja, da ti mladi "ekonomski migranti", vsaj tisti, ki se na delo vsakodnevno vozijo v tujino, tam prislužen in manj obdavčen prihodek prinašajo v domači davčni sistem preko trošenja in porabe za drago, močno obdavčeno življenje v Sloveniji.