V raju nas bodo sprejeli, če bomo sposobni spreminjati »bogastvo« v orodja bratstva ter solidarnosti

Dragi bratje in sestre, dober dan! V priliki, ki jo vsebuje evangelij današnje nedelje (prim. Lk 16,1-13), je protagonist zviti in nepošteni oskrbnik, ki je obtožen, da je zapravljal gospodarjeve dobrine in bo zato odpuščen. V tej težki situaciji se on (nepošteni oskrbnik) ne žre, ne išče opravičevanja in ne zgubi poguma, temveč najde izhod, da si zagotovi mirno prihodnost. Najprej se s treznostjo odzove, saj prizna svoje omejitve: »Kopáti ne morem, beračiti me je sram« (v. 3); zatem pa se odzove z zvitostjo in še zadnjič okrade svojega gospodarja. Pokliče namreč dolžnike in jim zmanjša dolgove, ki jih imajo do gospodarja, da si pridobi prijatelje in je potem od njih nagrajen. To je, pridobivati si prijatelje s korupcijo in pridobiti si hvaležnost drugih s korupcijo, kakor je danes žal v navadi.

Jezus vsekakor ni predstavil ta zgled, da bi spodbujal k nepoštenosti, temveč k preudarnosti. Poudari namreč: »Gospodar je pohvalil krivičnega oskrbnika, da je preudarno ravnal« (v. 8), torej, s tisto mešanico razumnosti in zvitosti, ki ti omogoča prerasti težke situacije. Ključ za branje te pripovedi je v Jezusovem povabilu: »Pridobivajte si prijatelje s krivičnim mamonom (bogastvom), da vas sprejmejo v večna bivališča, ko ta propade« (v. 9). Zdi se, da je to malo zmedeno. A ni. »Krivično bogastvo« je denar, imenovan tudi »hudičevo govno« in na splošno materialne dobrine.

V raju nas bodo sprejeli, če bomo sposobni spreminjati »bogastvo« v orodja bratstva ter solidarnosti, ne samo Bog, ampak tudi tisti, s katerimi smo podelili torej dobro upravljali s tem, kar nam je Gospod dal v naše roke.

Bogastvo lahko spodbudi postavitev zidov, povzroči ločitve in diskriminacije. Jezus pa nasprotno svoje učence vabi, naj spremenijo smer: »Pridobivajte si z bogastvom prijatelje«. To je povabilo k temu, da bi znali spremeniti dobrine in bogastvo v odnose, saj oseba velja več kot stvari in ima večjo vrednost kot pridobljeno bogastvo.

V življenju prinaša sadove, ne tisti, ki ima veliko bogastvo, ampak tisti, ki ustvari in ohranja številne vezi, številne odnose in prijateljstva s različnim »bogastvom«, torej z različnimi darovi, s katerimi ga je Bog obogatil. Jezus pa nakaže tudi poslednji namen svojega opominjanja: »Pridobivajte si prijatelje s bogastvom, da vas sprejmejo v večna bivališča«. V raju nas bodo sprejeli, če bomo sposobni spreminjati »bogastvo« v orodja bratstva ter solidarnosti, ne samo Bog, ampak tudi tisti, s katerimi smo podelili torej dobro upravljali s tem, kar nam je Gospod dal v naše roke.

Če bomo tako delali, nas bo Gospod pohvalil, »saj smo preudarno ravnali«, torej z modrostjo tistega, ki se ima za Božjega otroka in se da ves za Božje kraljestvo.

Bratje in sestre, iz tega evangeljskega odlomka odmeva v nas vprašanje krivičnega oskrbnika, ki ga bo gospodar nagnal: »Kaj naj sedaj storim?« (prim. v. 3). Pri soočanju s svojimi pomanjkljivostmi ter svojimi zgrešenostmi nam Jezus zagotavlja, da imamo vedno čas za popravo hudega z dobrim. Kdor je povzročil solze, naj koga osreči; kdor je neupravičeno vzel, naj da tistemu, ki potrebuje. Če bomo tako delali, nas bo Gospod pohvalil, »saj smo preudarno ravnali«, torej z modrostjo tistega, ki se ima za Božjega otroka in se da ves za Božje kraljestvo.

Sveta Devica naj nam pomaga biti preudarni pri zagotavljanju, ne posvetnega uspeha, temveč večnega življenja, da bodo lahko, ko bo poslednja sodba, pomoči potrebne osebe, ki smo jim pomagali, pričevale, da smo v njih videli in stregli Gospodu.