V Ljubljani zopet Marihuana marš. Levica: Trava ne predstavlja večjega tveganja kot alkohol ali tobak

Pogrešam, da bi nekdo jasno izpostavil žalostno dejstvo, da zgodnje ( tudi že od 14 leta naprej) in redno kajenje trave v veliki meri povzroči propad mladega človeka, v smislu, da ta postane 'propalica', preneha s šolanjem, ni motiviran za resno in odgovorno delo, se zato kot osebnost slabo razvija, manj prispeva in vrača družbi, veliko jih zboli za shizofrenijo in so vse življenje na puklu družine in družbe, predvsem zdravstvenega sistema. Da ne omenim že zlajnane, da kajenje trave lahko vodi v odvisnost od trdih drog. Zasvojenci z marihuano so zelo slabo motivirani za (o)zdravljenje, kvaliteta življenja jim globoko pade. So družbeno anastezirani, delujejo progresivno, ampak to je globoko sprenevedanje. Mar res lahko kar tako vehementno podpiramo propadanje naših mladih in nam je za njih vseeno?

Kaj pomeni "rekreativne namene"?? Kolikor vem, je pri športu marihuana doping, ker zmanjšuje bolečino in si zato boljši.
Dajmo že enkrat razjasniti, ali marihuana trajno poškoduje možgane, kot so nas učili, ali ne. Tega dejstva nihče ne pove, pa bi morali, če je res. Kar lepo ga zamolčijo. Če sklepam po primerkih uživačev marihuane, ki jih poznam, bi res rekla, da so izgubili razsodnost, torej imajo res poškodbe na možganih.
Tudi pri možganskem tumorju ne pomaga, vem iz prve roke.

Priznam, da nisem proti celoviti legalizaciji Marihuane. Najprej že zato ne, ker jo itak kadijo na vsakem koraku, celo na odprtih terasah restavracij jo zavoham, pa ni nikdar bilo nobene aretacije ali spisane kazni. Ko pišem tale komentar, celoten moj blok smrdi po travi, moji sosedi - družina z hčerjo tam nekje sredi dvajsetih let, se doma zgleda kar vsi zakajajo - s starši vred. Redno se zakaja tudi samski petdesetletnik iz bloka, pa en drug sosed, o mulariji niti ni treba govoriti. Stvar je torej družbeno že de facto sprejeta in tudi tolerirana. Drugi razlog za mojo podporo popolni in celoviti legalizaciji marihuane pa leži v njenih blažilnih, terapevtskih in zdravilnih učinkih na depresivne, anksiozne, bolne ljudi. Moja prijateljica ima že drugega raka, marihuana ji zelo pomaga med in po kemoterapijah. Pa to ni neka hipijevka, temveč ugledna, uglahena in izobražena dama. Jaz jo razumem. In menim, da bi takšnim bolnikom to vendarle morali olajšati. Naj kadijo naravno reč namesto tiste sintetične, očiščene THCja. Zakaj pa ne, če čutijo, da jim pomaga? In če je zaradi marihuane manj depresivcev, sem pa na sploh za. Bolje to kot samomori....