V Kamniku so se učenci razveselili povsem nove šole
V Kamniku se je na prvi šolski dan 537 učencev razveselilo povsem nove šole. »Učenci in zaposleni OŠ Frana Albrehta smo izjemno veseli novih šolskih prostorov, ki smo jih že res dolgo čakali in končno dočakali. Po letih izjemno težkih pogojev za delo v dotrajani, nevarni in premajhni stavbi se izjemno veselimo nove šole,« je dobro novico z nami delila ravnateljica šole Monika Glücks Donko.
Ravnateljica nam je povedala, da so izjemno ponosni na novo šolo, ki bo učencem in zaposlenim omogočila vrhunske pogoje za delo. Gre namreč za sodobno, prostorno in svetlo zgradbo, ki bo nudila odlične možnosti za izvajanje pouka na najsodobnejši način. »Veselimo se, da bodo naši učenci lahko uživali v prijetnem in spodbudnem učnem okolju,« je bila navdušena ravnateljica.
Nova šola, nova oprema
Osnovno šolo je arhitekt Primož Hočevar zasnoval z mislijo na prihodnost, zato vključuje najmodernejšo opremo, ki podpira različne ter inovativne načine poučevanja in učenja. Ravnateljica nam je pojasnila, da so prostorni in svetli hodniki ter učilnice zasnovani tako, da spodbujajo kreativnost, radovednost in aktivno udeležbo pri pouku in omogočajo veliko možnosti za gibanje. Nova šola je opremljena z najsodobnejšim šolskim pohištvom in IKT opremo, kar bo bistveno vplivalo na bolj kakovostno delo ter otrokom omogočalo odlične pogoje za razvoj njihovih potencialov ter dobro počutje.
Prostorsko so pridobili štiri razrede za razredno stopnjo in tri za predmetno stopnjo, večjo knjižnico, delovne kabinete za učitelje, večjo računalniško učilnico, večje skupne prostore, hodnike ter prostor za prireditve. »Iskreno se zahvaljujemo Občini Kamnik za vso podporo pri uresničitvi tega pomembnega projekta,« je poudarila ravnateljica in ponovno opisala, kako navdušeni so bili učenci nad novo šolo: »Občudovali so jo, kako je lepa in prostorna. Enako seveda tudi vsi zaposleni. Veseli smo, da smo jo končno dočakali.«
Načrti od 2007
Zgodovina nove šole sicer sega v leto 2007, ko je bil na Zbornici za arhitekturo in prostor Slovenije izveden arhitekturni natečaj za zasnovo območja današnje šole. Po večkratnih spremembah projekta je bila leta 2018 pod vodstvom aktualnega župana Mateja Slaparja sprejeta odločitev, da Kamnik vendarle dobi prepotrebno novo in moderno šolo. Župan nam je pojasnil, da je bila stara šola neustrezna z vidika potresne in požarne varnosti – zato jo je bilo treba postaviti na novo. Projekt je bil po njegovih besedah izveden v zglednem času, pod vodstvom Bogdana Pogačarja se je gradilo nekaj manj kot tri leta. Poleg tega jim je tudi uspelo zadržati realno ceno – kljub covidu oziroma podražitvam, ki jih je prinesla vojna v Ukrajini.
»Vzpostavili smo vrhunske pogoje za otroke, šola ima opremo za moderne učne pristope – otroci se bodo lahko učili v fokusnih skupinah, s pomočjo predelnih sten se bodo lahko združevali razredi, že sami stoli so s koleščki prirejeni za bolj dinamičen pouk,« je Slapar izpostavil, da so se ideje iskale v najbolj naprednih državah, kjer že prakticirajo modernejše učne metode.
Osnovna šola Frana Albrehta Kamnik tako postavlja nove standarde v slovenskem šolstvu in predstavlja pomemben korak v prihodnost izobraževanja. Naslednja faza je rušitev stare šole, potem pa sledi gradnja športnega parka in rekreacijskih površin med dvema šolama. »Nastal bo športni park, ki bo dopoldne namenjen učenkam in učencem, v popoldanskem času pa tudi občankam in občanom,« je napovedal župan.
4 komentarjev
Igor Ferluga
Vidim, da naši arhitekti in investitorji, recimo za razliko od Dunaja, pri novih velikih javnih objektih še vedno ne upoštevajo podnebnih sprememb. Namesto zelenih površin in veliko drevnine prevladujejo obsežna tlakovana področja. Ko se bo sonce cel dan upiralo v ta beton, bo delovalo kot peč. Razvile se bodo temperature tudi 50 ali 60 stopinj. Enako je npr pri Škofovih zavodih v Šentvidu z osnovno šolo, ki so jo dodali. Zakaj je potrebno toliko izpostavljanja soncu in intenzivni svetlobi?
Madison
Se popolnoma strinjam z vami, g.Ferluga. Ne samo v beton, na fotografijah te šole lahko vidimo tudi ogromne steklene površine na kovinskem ogrodju, v katere se bo upiralo sonce in bodo brez dvoma, ne glede na število steklenih slojev, učinkovale kot topla greda. Otroci se bodo v tej šoli v toplem obdobju pregrevali, pozimi pa prehladili - če ne bo venomer deloval močan sistem umetnega hlajenja, gretja in prezračevanja teh prostorov - kar bo pomenilo veliko potrato električne ali druge energije. Zanašati se predvsem na umetno vzpostavljeno klimatizacijo prostorov je jalovo početje. Lahko bi projektanti preučili številne slovenske bolnišnice, kjer pacientom stežka zagotavljajo primerne temperature prostorov, navkljub stalno delujočim hladilnim, ogrevalnim in prezračevalnim sistemom. Ob tem, da oken praktično nikoli ne smejo odpirati, je v skladu z letnim časom v večini bolnišnic vedno prevroče ali prehladno.
Ljubljana
Imate kar prav! A je klima bodo rekli.. Videvam tisoce avtov na total soncu, da bi kdo kako drevo posadil, to pa ne... Je itak klima pravijo... Avta 60 stopinj klima ne ohladi 20 km..
MEFISTO
A je to tista šola, za katero je Šarec zapravil milijon Evrov, ko so tam še kosili travo?
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.