V imenu politične korektnosti bi v ZDA nekateri radi izbrisali celo Georga Washingtona.

Uredništvo

[gallery_media_slugs=11sfmural2-superjumbo.jpg,11sfmural5-superjumbo.jpg,11sfmural3-superjumbo.jpg,11sfmural1-superjumbo.jpg]



Potem, ko se po ZDA širi val umikanja podobo oseb in dogodkov, ki naj bi "ogrožali" okolje oz. se zaradi njih določene etnične skupnosti počutijo "neprijetno", je sedaj na vrsto prišla srednja šola Georga Washingtona v San Francisu.

Upravni odbor šole je namreč sklenil, da bo investiral pol milijona dolarjev v digitalizacijo in prepleskanje trinajstih fresk na hodnikih šole, ki prikazujejo različna poglavja življenja enega izmed ustanovnih očetov ZDA Georga Washingtona.

Izobraževati, ne izbrisati


Delo je bilo ustvarjeno v tridesetih letih 20. stoletja s strani umetnika Victorja Arnautoffa, ki je slovel po svojem socialnem realizmu. Arnautoff je bil rojen v Rusiji in je kasneje učil na Stanfordu. Po prepričanju pa je bil komunist in tako je pristopil tudi k poslikavi trinajstih fresk. Washingtona je predstavil kritično, kot lastnika sužnjev, vodjo naroda, ki je izbrisal indijanska plemena ter bogatenje lastnikov plantaž itd.

Toda očitno je tak prikaz preveč neposreden za sodobno Ameriko, kjer je politična korektnost in t.i. občutljivost na podobe iz zgodovine, ki prikazujejo realno situacijo. Predstavniki afro-ameriške skupnosti v okolici so se namreč pritožili na šolo, da poslikave prikazujejo stvari, ki jih dijaki ne bi smeli gledati. In, ki nimajo prostora v šolski stavbi.


Na drugi strani pa se je pojavilo kar nekaj glasov opozicije, ki se strinjajo, da je namen šole izobraževanje mlajših generacij. Za izobraževanje pa je pomembno, da poznajo zgodovino, da poznajo dejstva. In zato raje predlagajo, da se ob freskah doda table z opisi naslikanih dogodkov, da se več naredi med dijaki na področju ozaveščanja o temah kot so suženjstvo v ZDA, krivice storjene Indijancem ter tako naprej.

Lokalni akademiki tudi opozarjajo na zgrešeno paradigmo izbrisa zgodovinskih krivic iz javnega spomina s takim način pristopa in vlečejo vzporednice z Judi ter Holokavstom. Pravijo namreč, da strategija bi morala biti ravno nasprotna. Imeti čim več obeležij, spomenikov, fresk in slik na javnih krajih, ki bi spominjale ljudi na zgodovinske napake, ki so jih storili voditelji ZDA v preteklosti ter bi morali služiti kot opomnik na zgodovino njihove države.

Je vsak prikaz zgodovine potrebno izbrisati?



Zagovorniki izbrisa fresk stojijo na stališču, da so poslikave naslikane z vidika kolonizatorja, z vidika belega človeka in da je to nesprejemljivo. Podobno so po ZDA začeli z umikanjem konfederativnih zastav, javno postavljenih križev, spomenike misijonarjem, generalom in tako naprej. Vse na podlagi argumenta, da spomini na te dogodke "ogrožajo" sodobne pripadnike drugih etničnih skupnosti.

Freske Victorja Arnautoffa so odprte interpretaciji. Ena stran pravi, da slavijo Washingtona kot lastnika sužnjev in kolonizatorja, drugi pravijo, da opozarjajo na storjene krivice. Zaradi te razlike v mnenjih je šola že leta 1974 po svojih hodnikih dodala poslikave afro-ameriškega umetnika Deweya Crumplerja.

Vendar vse to za predsednika šolskega odbora Stevona Cooka, ki je tudi samo afro-američan ni dovolj. Pravi, da se v ZDA razlaga zgodovina preveč enostransko in da podpira učenje zgodovine toda po njegovem mnenju bi morali izbrisati vse nasilne podobe, ki so žaljive do določenih skupnosti.

Na srednjo šolo Georga Washingtona so drugače vpisani 2.004 dijaki. Od tega jih je 89 afro-američanov in štirje pa potomci indijanskih ljudstev. Vsi ostali pa so Američani azijskega porekla.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Evropski obrat za 180 stopinj – njena kronična neučinkovitost in moralni poraz
  • 05. 03. 2026
Vulgaren napad na krščanstvo v dunajski galeriji
  • 04. 12. 2025
Ameriška blokada Irana in igra vzdržljivosti – Iran prosi za preklic blokade
  • 28. 04. 2026