V hiši kaosa

Preden se lotimo gradnje hiše, vse do potankosti načrtujemo. Ko v hiši ali stanovanju že prebivamo, pa je nujno usklajevanje načina življenja vseh prebivalcev, gospodinjskih del, urejanja hiše in okolice, tudi skrb za dobre odnose s sosedi. Stroške je treba prilagoditi prihodkom, tako da se finančno izide; v skladu s tem načrtujemo način ogrevanja, porabo vode, uporabo telekomunikacij, hrane, morebitne prenove in investicije. Če imamo živali, je skrb treba nameniti tudi temu. Vse zato, da bi prebivalcem pod isto streho zagotovili to, kar potrebujejo za življenje, varnost in ugodje.

Tudi država je kot velika hiša. V njej bolj ali manj stalno prebivamo sicer zelo različni ljudje z različnimi vrednotami, navadami, celo jezikom. Toda če nič drugega nas med seboj povezuje to, da živimo v skupni državi in smo zato odvisni od državnih ustanov, ki hočeš nočeš pomembno vplivajo na naše življenje – z zakoni, pravilniki, odloki, odredbami ... Težava se pojavi, ko so ti sprejeti po hitrem postopku, udarniško in aktivistično, brez potrebnih analiz stanja, brez pravega finančnega, organizacijskega in vrednostnega premisleka ter brez predvidevanja možnih posledic. Takih zakonov imamo v zadnjih letih toliko, da jih niti ne dohajamo. Sprejemajo se na nujnih sejah, kot da bi bila država v vojnem ali izrednem stanju. Vidimo pa, da ti zakoni ne rešujejo problemov, s katerimi se soočamo, in ne poenostavljajo že tako zapletenega življenja, pač pa ga otežujejo in celo ogrožajo, predvsem pa nas vse bolj vlečejo navzdol. Na kratko se sprehodimo po resorjih in poglejmo nekaj cvetk.

Težava se pojavi, ko so ti sprejeti po hitrem postopku, udarniško in aktivistično, brez potrebnih analiz stanja, brez pravega finančnega, organizacijskega in vrednostnega premisleka ter brez predvidevanja možnih posledic.

Ministrica za zdravje je izjavila, da bomo merili ogljični odtis bolnišnic, ob tem pa nam primanjkuje medicinskega osebja in zaradi predolgih čakalnih dob, ki se še daljšajo, v povprečju vsak dan umre en človek. Morda bi bilo bolje, da bi se preimenovala v ministrico za bolezen.

Ministrica za zdravje se hvali, da bomo merili ogljični odtis bolnišnic, skriva pa podatke o dejanskih čakalnih dobah pred javnostjo, čeprav jih NIJZ redno dostavlja ministrstvu. Merila bo kar ni pomembno in skrivala tisto kar je za ljudi najbolj pomembno #butale https://t.co/uZ4vKMFC7P

— Matej Lahovnik (@LahovnikMatej) October 4, 2025

Minister za finance je opozoril ministrstva, da javni uslužbenci ne smejo tako hitro napredovati – pred reformo so se namreč ušteli pri izračunu plač za javni sektor in zdaj zmanjkuje denarja. To je tisti minister za finance, ki je rekel, da denar v proračunu je ali pa ga ni … Morda bi se preimenoval v ministra za denar, ki je bil.

Boštjančič:
"No, če ni za plače, bomo dal pa za božičnico." 😜 https://t.co/CpQp9bqTnD pic.twitter.com/rHuEbSP6Kh

— Ali Alias (@AnkaAnkica279) October 4, 2025

Denar za dolgotrajno oskrbo zbiramo že mesece, strategije za porabo v ta namen pa še ni. Od uvedbe te dajatve, torej v nekaj mesecih, so do danes spisali nekaj malega odločb, in še to na roke. Morda bi nam radi namesto dolgotrajne oskrbe ponudili hitro smrt.

S Hamasom se borimo proti Izraelu, v Palestino pošiljamo denar in vabimo Palestince k nam na študij, pa nismo njihova sosednja država. Palestini sosednje države, ki dobro poznajo značaj terorističnega Hamasa, imajo meje zaprte, Egipt celo z visokim zidom in bodečo žico. Skupaj z državami Afrike, Južne Amerike, arabskimi in še nekaterimi drugimi neevropskimi državami ter Španijo se med govorom Netanjahuja aktivistično in brez treznega razmisleka postavljamo nasproti Zahodu in svojim sosedam. Lahko si predstavljate, kaj to pomeni za naš ugled na Zahodu in med našimi sosedi …

Da boste bolje razumeli, kaj pomeni feministična diplomacija in depolitizirana javna televizija; prilagam zemljevid. V rdečo obarvane države so zapustile predavalnico ZN med netanyahujevim govorom.
: tu smo, drugače ne zmoremo : pic.twitter.com/4wN8fNaPMt

— Libertarec (@Libertarec) October 2, 2025

V šolstvu primanjkuje učiteljev, ker nihče ni resno analiziral stanja, da bi pravočasno predvidel in preprečil to pomanjkanje. Tudi zato je v šolah vse večji kaos, v večini se soočajo z vedno hujšim medvrstniškim nasiljem, učitelji pa so preobremenjeni.

V sprejemanju je zakon o upravnem postopku, ki bo državljanom krepko zagrenil življenje. Skrajšal se bo rok za vročanje odločb, za vročanje pa podpis prejemnika sploh ne bo potreben. Roki bodo začeli teči takoj, ko bo poštar odločbo pustil v poštnem nabiralniku, pa če bo prejemnik o tem dejansko obveščen ali pa ne. Tako se bo krepila birokracija in debelila državna blagajna, dogajale se bodo krivice, marsikateri državljan bo imel zato tudi visoke stroške.

V ponedeljek je koalicija vložila amandma na zakon in ga po petih minutah umaknila. Oboje je zagotovo storila po temeljitem in dolgotrajnem premisleku.

V gospodarstvu komaj še prenašajo pritisk ponorele oblasti; vsakih nekaj mesecev se pojavi nova dajatev; po junijski uvedbi prispevka za dolgotrajno oskrbo je premier Golob napovedal obvezno božičnico. Lahko je biti dobri mož, če drugim ukažeš, naj plačajo iz svojega žepa, pa čeprav je prazen ...

Ob tem pa nas prepričujejo, da nam bo pomagala uporaba konoplje ter splav, da je za nas koristna pomoč pri samomoru ter da je nekaj povsem normalnega, če se ljudi javno sramoti, poziva k utišanju ali še kaj hujšega. Ker je to, če je uperjeno v prave tarče, umetnost in satira ...

Ob tem pa nas prepričujejo, da nam bo pomagala uporaba konoplje ter splav, da je za nas koristna pomoč pri samomoru.

Predsednik vlade pa nam zagotavlja, da ves svet čaka, kdaj bo lahko imel koristi od našega znanja, ker imamo menda v vesolju štiri satelite. Ja, verjetno nas res ves svet gleda; z začudenjem, še bolj verjetno pa s pomilovanjem in zgroženo.

Kako dolgo bi živeli v hiši, kjer bi si gospodar vedno znova izmišljeval nova pravila, za katera bi vedeli, da vodijo v pogubo? Ali bi se bili pripravljeni v tako hišo vseliti in si v njej urediti življenje? Ali bi se morda raje potrudili zamenjati gospodarja, vzpostaviti red namesto kaosa ali oditi drugam?

Uvajanje ukrepov brez razmisleka o vplivu na gospodarstvo, kmetijstvo, zunanjo in notranjo politiko, izobraževanje in konec koncev na počutje ljudi je posledica neznanja, ideologije, škodoželjnosti ali nespameti ali pa vsega naštetega. Škodljivo je za vse nas, ki si želimo ustvarjalnosti, blaginje in smiselnega reda. Je kot v trgovini s porcelanom, v katero vstopi slon – le redke izjeme preživijo. Bi takšni ekipi dali še eno priložnost za vodenje države? Vsak naj presodi sam.

Je kot v trgovini s porcelanom, v katero vstopi slon – le redke izjeme preživijo.

(D221, 3)