V državni blagajni manjka milijarda, fiskalni svet poziva k realnemu načrtovanju

V prvih osmih mesecih je državni proračun, brez interventnih ukrepov, imel približno milijardo evrov primanjkljaja. V enakem obdobju lani je bil proračun skoraj uravnotežen. Povečanje primanjkljaja je bilo predvideno že v proračunu, po katerem naj bi letos dosegel okoli 1,9 milijarde evrov, medtem ko je lani znašal le okoli 0,2 milijarde evrov, so sporočili iz Fiskalnega sveta RS.

Država troši in troši

Glavni razlog za večji primanjkljaj je po ugotovitvah fiskalnega sveta povečana tekoča poraba države. Njena rast je široko osnovana, največ pa k njej prispevajo višji stroški dela, povezani s spremembami v plačnem sistemu javnega sektorja. Na drugi strani pa se je v letošnjem letu ustavila rast prihodkov. Med razlogi navajajo upočasnitev gospodarske rasti, delno pa za manj prejetih evropskih sredstev.

Ukrepi države za blažitev draginje oziroma v okviru epidemije letos nimajo več vpliva na proračun. Tudi ukrepi za odpravo posledic poplav letos skoraj ne povečujejo primanjkljaja, saj se v glavnini financirajo iz namenskih virov Sklada za obnovo.

Proračun naj bo realen, ne napihnjen

V fiskalnem svetu opozarjajo, da vlada pogosto načrtuje porabo, ki je večja od kasnejše dejanske porabe. Kot pojasnjujejo, je bilo v zadnjih štirih letih kar 750 milijonov evrov manj porabe, kot je bilo sprva predvideno v proračunih. »To ni posledica kriznih ukrepov, ampak nerealnega načrtovanja,« so navedli.

To pa je problematično, ker se na ta način izgublja zaupanje v proračun kot temeljni dokument ekonomske politike, poleg tega načrtovani »višek« omogoča manj odgovorno trošenje za ad hoc projekte. Takšno načrtovanje povzroča popačeno sliko javnih financ, resno razpravo o ključnih izzivih pa prelaga na prihodnje vlade.

»V času negotovih gospodarskih razmer in velikih dolgoročnih izzivov je realno in preudarno načrtovanje proračuna nujno za zagotovitev preglednega in učinkovitega upravljanja javnega denarja,« še poudarjajo v fiskalnem svetu.