V Bruslju slovenski poslanci pišejo o desnem ekstremizmu, na ulicah Ljubljane se obljublja prikaz levega

POSLUŠAJ ČLANEK
45 poslancev Evropskega parlamenta je na Evropsko komisijo naslovilo pismo, v katerem izražajo zaskrbljenost zaradi posledic, ki jih prinaša vzpon skrajne desnice v Evropski uniji. Med podpisanimi je med Slovenci poleg Milana Brgleza, Irene Joveve, Klemna Grošlja in Tanje Fajon tudi Ljudmila Novak.

V Sloveniji pa je gibanje pod imenom "Proti koaliciji sovraštva" dvignila raven pritiska na poslance SMC in DeSUS, ki bodo podprli vlado. Namreč poleg napovedanega jutrišnjega protesta pred sedežema strank, so pričeli tudi s kampanjo po družbenih omrežjih. Način njihove komunikacije pa je vse kaj drugega kot nesovražen.

V Bruslju jih skrbi desni ekstremizem


Poslanci so v pismu opozorili na streljanje, ki se je zgodilo 19. februarja v nemškem mestu Hanau, v katerem je umrlo devet ljudi. Kot so zapisali, je bil napad na kraj, kjer se zadržuje veliko migrantov, storjen nan podlagi rasističnih in ksenofobnih prepričanj storilcev.


Opozorili so na širjenje sovražnih ideologij, tako preko medijev, "ki jih za promocijo nedemokratičnih in represivnih politik sofinancirajo nekatere desne stranke, kot tudi nenadzorovanega širjenja sovraštva preko spleta". Pozvali so Evropsko komisijo, da z uporabo vseh demokratičnih orodij zaščiti osrednje evropske vrednote.


Pismo so v veliki večini podpisali poslanci različnih levo usmerjenih strankarskih skupin. Pridružilo pa se jim je tudi 5 poslancev Evropske ljudske stranke, ki skupno šteje 187 članov. Med njimi tudi evropska poslanka Ljudmila Novak z vrst NSi.

https://twitter.com/milan_brglez/status/1233015179828514822

Napadi na poslance presegli mejo dobrega okusa


Gibanje poimenovano "Proti koaliciji sovraštva" pa je svoje nasprotovanje nastanku nove vlade podprlo še s spletno kampanjo. V njej so označili poslance strank DeSUS in SMC za izdajalce ter njihove morebitne odgovornosti v novi vladi poimenovali "cena za podporo skrajni desnici".

https://twitter.com/BrezStrahu/status/1232955317828407296

Kljub legalni in legitimni pravici izražanja svoje volje in svobode govora, pa je tak način označevanja posameznikov in uporaba jezika ravno tisto sovraštvo, proti kateremu naj bi se to gibanje prizadevalo. Odzivi tako z desne kot leve so tak pristop označili kot kontraproduktiven in neprimeren način komunikacije.

Nekaterim pa je takšna diskreditacija tudi odprla oči. Tako je poslanka SMC Janja Sluga danes zapisala: "Z osebnimi napadi, diskreditacijami in inovativno uporabo pridevnikov se je šest let ukvarjala desna stran tviterja. In mislila sem, da je to lahko samo tako. Danes druga stran dokazuje, da zna te uspehe z vsakim novim tvitom bistveno preseči."

https://twitter.com/t_celestina/status/1233020933956423682

KOMENTAR: Uredništvo
Znana taktika skrajne levice
Organizirani protesti so legitimen izraz politične participacije državljanov in državljank, ki si prizadevajo za določen cilj. Toda vse ima svoje meje in takšne objave niso več izraz politične participacije ampak se nevarno približujejo ravno temu, kar so za desni ekstremizem zapisali evropski poslanci: "vse večja promocija ideologije sovraštva preko tradicionalnih oblik medijev, kot tudi razširanje teh idej po spletu, še posebej preko priljubljenih družbenih omrežjih predstavlja veliko skrb".  Slovenija pa je kot post-komunistična država še toliko bolj občutljiva na pojem "izdajalca", saj smo v slovenski zgodovini bili priča temu, ko je si je ena majhna politična manjšina vzela pravico pripisovati status izdajalca drugim delom naroda. Posledice dejanj te manjšine so naredile skoraj nepopravljivo škodo, s katero moramo živeti še danes. Zanimivo pa je opazovati refleks levice, ki ni protestirala zaradi neoperativne vlade Marjana Šarca. Niti ni protestirala, ko je naveza Šarec - Črnčec delovala ter si privoščila marsikatero sporno dejanje. Protestirati želi sedaj. Proti vladi, ki se še niti ni konstituirala, kaj šele sprejela prvega zakona. Sovraštvo na rezervo? Kajti na drugi strani si SDS s to koalicijo in možnim razumnim komuniciranjem dviguje dolgoročni "koalicijski" potencial, ki bo ključen za njeno prihodnost kot osrednje stranke še kakšne slovenske vlade. O pisanju evropskih poslancev pa velja pripomniti, da je zanimivo naključuje, da so se ob tem dogodku v Nemčiji spomnili pisati pismo o "desnem ekstremizmu". Pismo, ki slučajno sovpada s tvorjenjem nove vlade pod vodstvom Janeza Janše. Število podpisov, koncentracija slovenskih podpisnikov in njihove pretekle izjave o morebitni naslednji vladi bi nam lahko dala misliti, da je nemški desni ekstremizem bolj izgovor za še enega izmed pritiskov na novo koalicijo. Tokrat pač lično zavit v pismo iz Bruslja.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike