Učinkovitost cepljenja: ne le pomanjkanje cepiv, Kacina ovira tudi informacijska pooblaščenka

Peter Merše
Foto: Posnetek zaslona TV Slovenija
Po začetnem velikem zagonu pri cepljenju Slovenija počasi vse bolj zaostaja z učinkovitostjo cepljenja, pojavljajo pa se tudi različni očitki o preskakovanju vrst in kaosu pri naročanju na cepljenje prek portala e-uprave oz. preko osebnih zdravnikov, ki delajo prednostne sezname za svoje paciente, glede na njihovo starost, oziroma njihovo zdravstveno situacijo.

V nedeljo je koordinator cepljenja Jelko Kacin krivdo za kaos pripisal Informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, ker s svojo odredbo ne dovoli uporabe podatkov približno 140.000 Slovencev, ki so se prostovoljno prijavili na cepljenje. Prelesnikova krivdo zvrača na vlado, češ, da zavaja državljane pri uporabi njihovih osebnih podatkov.

Pri boju z epidemijo je trenutno največji problem pomanjkanje cepiva, zaradi katerega še ne morejo biti cepljeni vsi posamezniki, ki si tega želijo. Dodaten problem predstavljajo tudi težave z enotnim informacijskim sistemom, s katerim ima sicer slovensko zdravstvo, po besedah Kacina, problem že več kot zadnje desetletje. Tako ima Slovenija trenutno še vedno nekaj deset tisoč neporabljenih odmerkov cepiva, ki še ni prišlo do državljanov.

Poskus uvedbe centralne koordinacije cepljenja je bila napoved Ministrstva za javno upravo, ki je 8. decembra lani ponudilo možnost državljanom, da izrazijo interes za cepljenje prek portala e-uprava. Do sedaj je to storilo nekaj več kot 140.000 Slovencev.

Jelko Kacin v Politično s Tanjo Gobec: "Na drugi strani pa imamo težavo, da so se ljudje že decembra prijavljali za cepljenje na e-upravo in teh podatkov na žalost še vedno ni dovoljeno posredovati zdravstvenim domovom. Pooblaščenka za informacije javnega značaja je začasno ustavila in onemogočila posredovanje teh podatkov uporabnikom. To je nemogoča odločitev. Ampak dokler je tako, je težko narediti čudeže."

Informacijska pooblaščenka preprečila obdelavo podatkov informacijske prijave na cepljenje


A zapleta se pri tem, kdo naj bi s podatki, zbranimi na ta način sploh upravljal. Informacijska pooblaščenka je tako že decembra uvedla inšpekcijski postopek zoper Ministrstvo za javno upravo, Ministrstvo za zdravje in Nacionalni inštitut za javno zdravje.

»Nihče izmed treh zavezancev ni želel prevzeti vloge upravljavca in s tem povezane odgovornosti za obdelavo osebnih podatkov. Zavezanci kljub kar šestim pozivom za posredovanje pojasnil niso uspeli jasno in zanesljivo pojasniti namena vloge na portalu e-uprava, prav tako do danes niso pojasnili pravne podlage za to obsežno obdelavo osebnih podatkov,« so sporočili z urada informacijske pooblaščenke. Tam so namreč odredili, da se zbrani podatki ne smejo obdelovati vse dokler posamezniki ne dobijo jasnih in zanesljivih informacij o tem, kdo in za katere namene jih zbira. Samo zbiranje podatkov pa označili za zavajanje posameznikov, saj ni mogoče ugotoviti, kaj bo s to prijavo mogoče doseči.

V začetku je bilo namreč rečeno, da gre za informativno prijavo, kasneje se je seznam omenjalo kot vrstni red za cepljenje, ko bodo cepivo dobili vsi pripadniki ranljivih skupin in starejši. Kasneje je bilo odrejeno, da se prijava na cepljenje izvaja prek osebnih zdravnikov, zaradi odločbe IP pa do podatkov v omenjeni bazi sploh še ni nihče dostopal.

Odločitev informacijske pooblaščenke je v nedeljo zvečer v oddaji Politično komentiral tudi koordinator cepljenja Jelko Kacin z besedami: »To je nemogoča odločitev. Dokler je temu tako, je težko narediti čudeže« kar je Prelesnikova označila za sprenevedanje ali pa nepoznavanje problema.

Vlada napoveduje tudi izdelavo nove aplikacije, preko katere bo možno spremljati potek cepljenja oz. prek nje upravljati celoten proces. Lokalno so ponekod podobne rešitve že razvili, o čemer poročajo iz Kranja in iz Kočevja. Aplikacija naj bi bila dostopna najkasneje do konca aprila, morda že v nekaj dneh.





Z dvema odmerkoma zaenkrat cepljenih 5,8 % Slovencev


V Sloveniji je bilo z enim odmerkom do sedaj cepljenih 332.738 Slovencev, z obema odmerkoma pa 121.885 oz. 5,8% vseh državljanov. V državo smo do sedaj prejeli dobrega pol milijona odmerkov cepiva. Cilj precepljenosti 70 % pred poletjem verjetno ne bo dosežen, kot ocenjuje Kacin, bi ga morda lahko lovili v juliju. V prihodnjih tednih se bodo namreč povečale tudi količine dobavljenega cepiva. Že v prihodnjih tednih ga na tedenski ravni pričakujejo okrog 42.000 odmerkov na teden, v juniju pa že 75.000. Po cepilni strategiji bodo naslednji na vrsti mlajši od 74 let.



Na Novi Zelandiji glede cepljenja ni heca

Še vedno velja, da je cepljenje prostovoljno, kljub temu pa se že pojavljajo pozivi, da bi bilo vsaj v nekaterih najbolj izpostavljenih poklicih obvezno. Za podoben ukrep se je odločila Nova Zelandija. Premierka Jacinda Ardern je odredila, da morajo biti od danes naprej vsi uslužbenci, ki delujejo na državni meji (pristanišča letališča in drugi mejni prehodi) ter vsi, ki delajo s posamezniki, ki jim je odrejena karantena cepljeni. V kolikor kdo od njih ni cepljen, bo prestavljen na drugo delovno mesto.

V Aucklandu je namreč pred dnevi prišlo do manjšega izbruha virusa, ki ga je perenesel necepljeni uslužbenec zasebne varnostne službe, ki je varovala hotel, kjer so nastanjeni potniki, ki jim je odrejena 14-dnevna karantena.



https://twitter.com/DrNeilStone/status/1381571391099699200

 
KOMENTAR: Peter Merše
Vlada problem epidemije rešuje nekoliko stihijsko in kaotično, nadzorne službe pa iščejo dlako v jajcu
Glede na odločbo Informacijske pooblaščenke je jasno, da bi lahko zbiranje podatkov zainteresiranih za cepljenje bilo bolj organizirano in bolj jasno. Zdi se, da je vlada skušala pohiteti in ljudem čim prej omogočiti prijavo, preden je bilo dokončno dorečeno, kaj se bo s podatki počelo in kdo bo za to skrbel. Evropejci smo, še posebej od sprejetja GDPR do ravnanja s podatki izjemno striktni. A zanimivo, le ko gre za uradne zadeve. Pri spletnih aplikacijah in družbenih omrežjih te zadržanosti nikakor ni mogoče zaslediti. Nekako pa se ni mogoče znebiti tudi občutka, da različne institucije, od Ustavnega sodišča do Informacijske pooblaščenke delujejo drastično puritansko in posledično ovirajo vlado pri učinkovitem upravljanju z epidemijo. Seveda, vse v imenu najvišjih standardov zaščite državljanskih pravic, osebnih podatkov in ustave. Spomnimo, da je Informacijska pooblaščenka problematizirala tudi merjenje telesne temperature, pa uvajanje aplikacije #ostaniZdrav, Ustavno sodišče pa je vladi naložilo tedensko preverjanje, nedavno pa odpravilo tudi omejitve prehajanja meje. Seveda, vlada ne more kar samovoljno početi z ustavo in osebnimi podatki državljanov kar se ji zahoče. A imamo pa tudi epidemijo, zdravstveno krizo, kjer je treba odločitve sprejemati hitro in učinkovito in vedno tudi ni mogoče zadostiti vsem najvišjim standardom, ki veljajo v mirnem času. Prav pri prijavi na cepljenje, ki je prostovoljna je namreč jasno, za kakšen namen so podatki zbrani. Da se lahko državljana, ko pride na vrsto pozove, da pride na cepljenje. Tega se zavedajo vsi, ki so se prijavili, pri tem pa jim je precej vseeno, ali podatke obdeluje NIJZ ali Ministrstvo za javno upravo. Če je le zagotovljeno, da ne bodo kam uhajali ali se kako drugače zlorabljali. Je odločba informacijske pooblaščenke spisana v skrbi za varstvo državljanov, ali kot nagajanje vladi, ali morda nekje vmes, pa presodite sami.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Bumerang
  • 11. 02. 2026
[Video] Tomaž Štih: Če bi socialistom dal v varstvo puščavo, bi tam začelo zmanjkovati peska (Odmev leta, 31. 12. 2025)
  • 31. 12. 2025
Iranska teokracija v šoku – kje si, Evropa?
  • 10. 01. 2026