Turki pričakovano napadli Kurde. Narod zapuščen od vseh, celo Trumpove Amerike.

Uredništvo

POSLUŠAJ ČLANEK
Embed from Getty Images
Turška vojska je včeraj sporočila, da so priprave na ofenzivo na severu Sirije končane. A še več zaskrbljenosti je v mednarodni skupnosti sprožilo dejstvo, da turškim načrtom neposredno ne bodo nasprotovale ZDA. Te so že decembra lani napovedale vojaški umik iz tega območja. Tako bodo na njem ostale le še kurdske sile. Kar bo Turkom omogočilo bistveno večji manevrski prostor za izpeljavo vojaške operacije.

Turški načrti niso skrivnost. Z operacijo bi ob Sirsko-Turški meji radi ustvarili območje, na katerem bi lahko naselili okrog 2 do 3,6 milijona sirskih beguncev, ki trenutno živijo v Turčiji. Obenem pa od svojega zaledja odrezali turške milice, ki se borijo za ustanovitev Kurdistana.

V komentarju pa o tem, da se ameriška politika svetovnega vojaškega hegemona spreminja. Trump je dober gospodarstvenik, ki vojno smatra predvsem kot drago in škodljivo za posel. Temu pa so prilagojene tudi njegove aktualne poteze.

Kurdi so sicer največja etnična skupina na svetu, ki nima lastne države. Vzrok za to tiči v evropskih odločitvah izpred več kot stoletja, ko so kolonialne velesile Bližnjevzhodno območje razdelile med Irak, Sirijo in Turčijo brez ozira na različna ljudstva, ki so živela na tem območju. Kurdov je tako kar 35 milijonov, njihov politični vpliv na Bližnjem vzhodu pa je v primerjavi z njihovo številčnostjo minoren, kar sproža vedno nove upore in krvave vojaške intervencije.

V dolgih desetletjih zatiranj so postali izvrstni borci. Njihov prispevek k porazu islamske države v Siriji je bil izjemen. Ameriški umik zato smatrajo kot izdajo svojega ključnega zaveznika na Bližnjem vzhodu.

Turški načrti v Siriji


Turška ofenziva je ob trenutno nakopičenih silah na Turško-Sirski meji le še vprašanje časa. Morda le nekaj ur. Turški cilji so analitikom jasni. Najprej bi radi zlomili moč kurdskih milic na severu Sirije. Z nadzorom na Sirsko-Iraški meji pa preprečili njihovo oskrbo iz sosednjega Iraka. V 32-kilometrskem pasu ob Sirsko-Iraški meji bi nato vzpostavili območje, kamor bi iz Turčije lahko vračali Sirske begunce. Teh je več kot 3,6 milijona in za Turčijo postajajo čedalje večje breme. Ne nazadnje pa bi poteza tudi za vedno spremenila etnično sestavo severnega dela Sirije, v katerem bi Kurdi izgubili večino. S tem bi se možnost nastanka kurdske države močno zmanjšala. Te se Turčija boji, ker bi se z njo povečala možnost uporov kurdske manjšine tudi v Turčiji. Slednje bi lahko pripeljalo tudi do razpada države.

Ostri protesti proti odločitvi predsednika Trumpa


Odločitev predsednika Trumpa o dokončnem umiku iz Sirije je v ZDA zasenčila celo ukrajinsko afero. Ostre kritike prihajajo tako iz vrst demokratov kot republikancev. Ti izpostavljajo predvsem dejstvo, da bodo ZDA izigrale svojega ključnega Bližnjevzhodnega zaveznika. Posledice takšnega dejanja pa se znajo poznati tudi na kredibilnosti ameriške politike.

Trump je svojim kritikom prek omrežja Twitter odgovoril, da so bili Kurdi za svoj boj z nami plačani v denarju in opremi. Ter da je čas, "da se rešimo iz teh smešnih neskončnih vojn ... in vrnemo svoje vojake domov."

Iz Bele hiše in Kongresa v zadnjih urah sicer prihajajo sporočila, da bodo morebitnemu turškemu napadu sledile ostre gospodarske sankcije, ki bodo uničile turško gospodarstvo.

ZDA so izdale Kurde


Trumpova napoved pa odmeva tudi med političnimi analitiki. Ti izražajo začudenje zlasti nad tem, kako malomarne so postale ZDA do svojih zaveznikov, ki jim s takšnimi potezami ne morejo več zaupati.

Na to opozarja tudi varnostni strokovnjak Boštjan Perne. Poudarja pa tudi, da so postale sodobne vojne spopadi posrednikov svetovnih velesil. Kurdi, ki so jih podpirali Američani, so tako v bojih izgubili okrog 12.000 borcev. Medtem pa slednji niso imeli žrtev. Vzrok po njegovem mnenju tiči v tem, da je breme žrtev za velesile, kot so ZDA v domači javnosti, postalo preveliko. Zato si namesto tega vojskujoče strani izberejo posrednike, ki nosijo glavno breme vojaških operacij. Težava Kurdov je, da so si izbrali sicer močnega zaveznika, ki pa na tem območju ni imel največjih ambicij. Sedaj pa bodo na milost in nemilost prepuščeni zmagovalcem.

Dodaja še, da ga preprosto preseneča, kako enostavno so ZDA Bližnji vzhod prepustile ruskemu vplivu. Za razliko od ZDA na primer Rusija v mednarodnih odnosih ne kaže popuščanja ter svoje enote brezkompromisno pošilja po vsem svetu (npr. v Venezuelo).

Opozarja pa tudi na to, da spopadi čedalje bolj postajajo testno polje za sodobna orožja velesil, vse pomembnejše pa postaja tudi kibernetsko vojskovanje.



Turška vojska je sprožila ofenzivo točno, kot smo napovedovali. Tiskovni predstavnik turške vojske je ofenzivo komentiral z besedami, da nimajo nobenih drugih namenov kot le nevtralizirati dolgoročne grožnje, ki so nevarne turškim državljanom. Kurdske organizacije so že razglasile splošno mobilizacijo v pripravah vojne proti Turkom. Neuradni viri znotraj ameriške vojske za različne medije poročajo, da so ZDA v celoti zapustile Kurde in odpovedale vso podporo.
KOMENTAR: Uredništvo
Nova geopolitična strategija ZDA
Ameriški predsednik Trump zaenkrat ne siromaši vojske. Ameriške investicije v vojaški stroj ostajajo rekordne. A obenem se predsednik ZDA kot uspešen poslovnež zaveda, da so vojne za posel slaba stvar. Znižujejo dobičke gospodarstva in zvišujejo davke, saj spopade udeleženim državam povzročajo orjaške stroške. Od katerih, razen vojaške industrije, nihče nima posebnih koristi. Politično težavno je tudi breme izgubljenih življenj. Zaradi tega se ameriška vojaška strategija radikalno spreminja. Prazen prostor bodo skušali zapolniti drugi. Pri tem je trenutno najbolj aktivna Rusija. Ob spreminjanju ameriške strategije nas nima kaj skrbeti za ZDA. Te imajo dovolj virov in denarja, da poskrbijo zase. Večje vprašanje je, kako se bo na spremembo varnostnih strategij odzvala Evropa. Zadnjih sedem desetletij se je močno zanašala na pomoč ZDA. Toda to obdobje se več očitno končuje.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike