Trump v OZN o domoljubju in komunizmu, Bolsonaro o nesporazumu okrog Amazonskega pragozda, Šarec se je pohvalil z Agendo 2030

Embed from Getty Images

V Generalni skupščini združenih narodov poteka 74. zasedanje te organizacije. Skupščino so že nagovorili nekateri najvplivnejši svetovni voditelji. Med njimi sta močno odmevala zlasti govor brazilskega predsednika Jaira Bolsonara in predsednika ZDA Donalda Trumpa.

Slednji je v govoru precej ostro okrcal Iran in Kitajsko, njegov glavni poudarek pa je bil izrazito predvolilni. Napovedal je nadaljnje izvajanje politike najprej Amerika ter striktno preprečevanje prehodov meje ilegalnim migrantom.

V New Yorku se trenutno mudi tudi slovenska delegacija na čelu s predsednikom vlade Marjanom Šarcem. Ta je med tem nagovoril udeležence razprave o trajnostnem razvoju, ki je namenjena celovitemu pregledu agende 2030.

Bolsonaro: Obnavljam narod po škodi, ki jo je naredil socializem

Prvi je za govornico stopil brazilski predsednik Jair Bolsonaro, ki se ni mogel izogniti obtožbam na račun požarov v Amazoniji. Zatrdil je, da požari niso uničili gozda, kot so zavajali mediji. Poudaril je tudi, da je gozd suvereno območje Brazilije. Zato je zmotno "reči, da je Amazonski pragozd dediščina človeštva. Gre za nesporazum, ki ga potrjujejo tudi znanstveniki, ko rečejo, da so Amazonski pragozd pljuča sveta." S tem po Bolsonarovem mnenju posegajo v brazilsko suverenost.

Izpostavil je dve evropski državi - Francijo in Nemčijo, ki ju tako skrbi deforestizacija v Braziliji, doma v Evropi 50 % svojega ozemlja porabita za kmetijstvo, medtem ko Brazilija zgolj 8 %.

Rdeča nit Bolsonarovega govora je bila sicer škodljiva dediščina socializma, ki je Brazilijo pod prejšnjimi vladarji močno prizadela. Zdaj po njegovih besedah narod gradijo na novo.

Guterres posvaril pred trgovinskim razkolom

V govoru generalnega sekretarja OZN sta odmevali zlasti problematika trgovinskih vojn in prebežniška kriza.

Svet je posvaril pred razkolom v svetovnem gospodarstvu, ki bi ga lahko ustvarila trgovinska vojna med ZDA in Kitajsko. Na ta način bi namreč nastala dva med seboj konkurirajoča si gospodarska svetova, ki bi pokopala sedanji sistem skupnega gospodarstva, ki temelji na spoštovanju mednarodnega prava in multilateralnih institucijah.

Poudaril je tudi, da je pri migrantskem vprašanju potrebno popolno spoštovanje človekovih pravic in se zavzel za prenehanje ločevanja družin.

Trumpov govor v znamenju domoljubja

Trumpov govor v OZN ni bil nobeno presenečenje. Predsednik ni povedal prav ničesar, česar ne bi mogli pričakovati iz njegovih preteklih izjav. V mednarodni skupnosti so bile najbolj pričakovane njegove besede o Iranu. Tega je obtožil, da stoji za napadom na savdsko rafinerijo. Obenem pa poudaril, da si vojne z njim nikakor ne želi, čeprav je ne more izključiti. Bo pa Iran zaradi takšnih dejanj deležen še ostrejših sankcij.



Trump tudi države, s katerimi je v  konfliktu, nagovarja predvsem v slogu poslovneža, ki se zaveda, da so za posel najboljši dogovori. In to ne glede na to, če nasproti stojita Severna Koreja ali Iran. Obenem pa tudi v tem govoru ni pozabil omeniti, da imajo ZDA v primeru konfliktov pripravljeno daleč najmogočnejšo vojsko na svetu.

Za domače volivce je bila verjetno najbolj zanimiva napoved nadaljevanja ameriške politike "America First". Po njegovem prepričanju prihodnost pripada domoljubom in ne globalistom. Trump se torej ne bo umaknil od pretekle politične strategije. Ta po njegovem mnenju žanje velike uspehe. Tako se lahko pohvali, da med včasih marginaliziranimi skupinami v ZDA brezposelnost še nikoli ni bila tako nizka. Delo tako ima kar 6 milijonov ljudi več, kot ob začetku njegovega mandata.

Trump danes sicer ni bil deležen le pozornosti zaradi govora v OZN, bistveno bolj je ozračje razburila napoved demokratov, da bodo proti njemu pričeli s kongresno preiskavo, glede afere v Ukrajini kar lahko vodi do impeachmenta.

Pester program slovenskega predsednika vlade

Slovenski predsednik vlade bo imel svoj govor v OZN šele v petek. Z njim zagotovo ne bo požel večje pozornosti tujih medijev, so pa ti govori precej pomembni za diplomatske kroge. Zato imajo, ne glede na praznost dvorane, znaten odmev v mednarodni skupnosti.

Je pa Šarec včeraj nastopil na razpravi o uresničevanju Agende 2030, ki govori o trajnostnem razvoju. Poudaril je, da se Slovenija pri uresničevanju te agende v letošnjem poročilu OZN uvrščena na 12 mesto med 162 državami. Med najbolj uspešnimi je zlasti pri odpravljanju skrajne revščine in zagotavljanju dostopa do zelenih virov energije.

Slovenska delegacija pa se ta trenutek srečuje tudi z različnimi tujimi voditelji. O njihovi uspešnosti bo več znanega v prihodnjih dneh.

[do_widget id=podcast-playlist-3]