Trump ustavil financiranje organizacij, ki izvajajo splav, a zdaj jim mošnjiček odpira Evropski parlament

Ena prvih potez Donalda Trumpa v vlogi predsednika ZDA je bila, na zadovoljstvo pro-life gibanj, podpis zakona o preprečevanju zveznega financiranja neprofitnih organizacij, ki se ukvarjajo z lobiranjem, načrtovanjem ali izvajanjem splavov v tujini.

Opozicijo pa je nepričakovano dobil v Evropskem parlamentu. Prejšnji torek je namreč velika večina prisotnih poslancev podprla amandma, ki Trumpovo potezo definira kot »napad na napredek, ki je bil narejen na področju pravic žensk in deklet.«

Besedilo predvideva ustanovitev posebnega mednarodnega sklada, ki bi ustanovam izvajalkam splava pokril finančno luknjo, nastalo zaradi Trumpovega zakona.

Podobno nameravajo narediti tudi nekatere države članice.


Avtorici  amandmaja sta Marie Arena iz stranke socialistov in demokratov in presenetljivo tudi članice Evropske ljudske stranke Constance Le Grip. Obe sta pozvali EU, naj vidno poveča sredstva za »seksualno in reproduktivno zdravstvo in pravice« in naj ustanovi mednarodni sklad za »financiranje dostopa do uravnavanja rojstev, legalnega in varnega splava«.

Na tak način naj Evropa, oziroma tukajšnji davkoplačevalci, poskrbimo, da bo »pokrit manjko«, ki ga je z ukinitvijo financiranja organizacij, ki izvajajo splave v tujini (najbolj razvpit je Planet Parenthood), povzročila Trumpova administracija.

Vsi slovenski poslanci EPP glasovali proti spornemu amandmaju

Amandma je bil dodan k poročilu, ki sta ga avtorici pripravili za države članice pred srečanjem Komisije ZN, ki bo marca govorila o statusu žensk. Zanj je glasovalo 379 poslancev Evropskega parlamenta, 261 jih je bilo proti, 45 se jih je glasovanja vzdržalo.

Zanimivo je, da so besedilo amandmaja skorajda v celoti podprli socialisti in liberalci, pa tudi 39 poslancev Evropske ljudske stranke (EPP). Velika večina poslancev EPP je bila proti, kljub temu, da je besedilo pripravljala tudi njihova poslanka.

Proti so glasovali tudi vsi slovenski člani te politične opcije, Bogovič, Tomčeva, Šulinova, Peterle in Zver, svoj glas pa so mu dali Vajgl, Fajonova in Šoltes.

Danska, Nizozemska in Francija s podobnimi pobudami doma

To pa ni edina izmed podobnih pobud v evropskih državah v zadnjem času. Nizozemska vlada je že pred tednom dni potrdila, da bo 10 milijonov davkoplačevalskega denarja namenila organizacijam, ki so bile prizadete zaradi Trumpovega odloka o zaustavitvi financiranja.

Pred nekaj dnevi je podobno pobudo sprožila tudi danska premierka lla Tørnæs in jo naslovila na Evropsko komisijo, natančneje na komisarki Federico Mogherinijevo in Neven Mimico. Evropski komisiji predlaga, da naj pomaga financirati projekte, ki so zaradi Trumpove poteze izgubili denar. Pisma je poslala tudi državam članicam, zanimivo pa je, da je pri tem izpustila Malto, Poljsko, Madžarsko, Hrvaško in Litvo, kjer se, kot kaže, uspeha sploh ne nadeja.

Kot eno izmed zadnjih dejanja socialistične vlade v Parizu pa je tudi Hollandova vlada sprejela nov zakon, ki bo tiste, ki bi ovirali postopek splava, kaznoval še strožje kot do sedaj.

V Franciji je namreč oviranje splava kaznivo že od leta 1993, sedaj pa bo za to zagrožena kazen kar 30 tisoč evrov. Poleg tega bodo po novem lahko kaznovali tudi spletne strani, ki prepričujejo ženske, naj ne opravijo splava.