Trasa kanala C0 v Ljubljani ni primerna, je bilo mnenje strokovnjakov na zaslišanju pred preiskovalno komisijo

vir: zajem zaslona TVSLO3
POSLUŠAJ ČLANEK

Odločitve glede projektov, kakršen je povezovalni kanal C0 v Ljubljani, morajo biti sprejete transparentno in strokovno, je v pričanju pred preiskovalno komisijo DZ poudarila predsednica Nataša Pirc Musar. Njen lanski poziv, da se gradnja projekta začasno ustavi, pa je bil posledica njene ocene, da javnost nima dovolj informacij, je dodala. Strokovno mnenje sta pred komisijo DZ podala tudi biolog Andrej Uršič z NIJZ in hidrolog Mihael Brenčič, ki menita, da trasa kanala C0 ni primerna. 

V urad je, kot je pojasnila predsednica, dobivala veliko ogorčenih pisem prebivalcev Ljubljane o domnevnih nepravilnostih pri izgradnji kanala C0. "Vse vpletene sem pozvala, naj sedejo za skupno mizo, da se pogovorijo o tem, kje so morebitne napake, morebitne nezakonitosti, da ima vsaka stran možnost predstaviti pomisleke o tem velikem in niti ne poceni projektu v Ljubljani, da se najdejo skupne rešitve, ki bi bile v dobrobit javnega interesa," je dejala Pirc Musarjeva.

Presoja vplivov na okolje

Nataša Pirc Musar je na današnjem zaslišanju povedala, da se ji je zdelo nenavadno, da presoja vplivov na okolje v primeru kanala C0 ni bila izvedena, pa bi lahko bila, četudi ni bila zakonsko zahtevana. Pirc Musarjeva je marca lani pozvala ministra za naravne vire in prostor Uroša Brežana, da skupaj s pristojnimi institucijami prouči, ali je zakonodaja, ki pokriva tovrstne gradnje, »res toliko pomanjkljiva, da bi bilo treba te pomanjkljivosti seveda odpraviti oziroma zakonodajo popraviti v to smer, da bi bili tovrstni projekti bolj pregledni, predvsem pa, da zakonodaja ne bi dopuščala res nobenih dvomov, kdaj je treba pridobiti okoljevarstveno dovoljenje in kdaj je treba opraviti presojo vplivov na okolje«. »To se mi je zdelo takrat res pomembno, tudi za umiritev strasti,« je poudarila danes.

Jankovića je opozorila, da je bil postopek pridobivanja gradbenih dovoljenj razdrobljen kar na šest faz: »Posamezne faze oziroma posegi v prostor so bili definirani kot zahtevni, zato se mi je zdelo res nenavadno, predvsem glede na to, da gre za napajalno zaledje vodonosnika, torej za vodovarstveno območje, da presoja vplivov na okolje ni bila potrebna.«

Župana Ljubljane je opozorila tudi na številna odklonilna mnenja hidrogeološke stroke. »Oglasili so se tudi na nacionalnem inštitutu za javno zdravje, negativno mnenje so podali tudi na slovenskem društvu za zaščito voda, jasno odklonilno mnenje so spisali tudi zdravniki Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani, zato se mi je zdelo smiselno, glede na pravnomočni sklep Arsa zaradi vgraditve kinete, ki je zahteval oceno vplivov na okolje in pridobitev okoljevarstvenega soglasja, da se presoja vplivov na okolje vendarle opravi. Zakaj? Zato, da odpravi vse dvome, da bi gradnja kanala lahko posegala v mednarodno pravico do zdravega in čistega okolja in na pravico do pitne vode, ki je zapisana v slovenski ustavi,« je pojasnila predsednica.

Janković je po predsedničinih pojasnilih v odzivu na njen dopis spet zanikal nepravilnosti. »Gradnja se je takrat nadaljevala in kolikor sem seznanjena iz medijev, presoja vplivov na okolje ni bila nikoli izvedena, iz medijev pa sem tudi izvedela, da je pred kratkim ministrstvo spet odločilo, da presoja vplivov na okolje ni potrebna,« je dodala.

Vojska na C0

»Številni državljani vidimo upanje v vas, da se ta norost tukaj v Ljubljani ustavi,« je predsednici dejal član preiskovalne komisije Aleksander Reberšek (NSi). Ocenil je, da je poleg opozicije in nekaterih nevladnih organizacij edina, ki se je županu Jankoviću postavila po robu.

Janković je Natašo Pic Musar sicer pozval k opravičilu, a si je potem premislil. Na novinarski konferenci je pred kratkim pojasnil, da se njen kabinet sklicuje zgolj na odločitev iz leta 2020, medtem ko odločitve Arsa iz prejšnjih let, pa tudi odločitev ministrstva ignorira. »Če zdaj, ko ima odločbo, vztraja pri svojem, če je tako prepričana, naj prevzame kanal C0 z vojsko, pa naredi, kar je treba,« je dejal in dodal, da naj ob tem prevzame tudi odgovornost za zdravje ljudi. Povedal je, da je tudi sam na predsedniških volitvah obkrožil njeno ime, »a kako je ona strokovnjakinja za kanalizacijo?«

Reberška je tako zanimalo tudi stališče Pirc Musarjeve kot vrhovne poveljnice Slovenske vojske. »V prejšnji državi je vojska vodovarstveno območje branila kot kritično infrastrukturo,« je dejal in vprašal: »Ali boste kot vrhovna poveljnica Slovenske vojske izvedli učinkovite ukrepe za preprečitev ogrožanja delovanja kritične infrastrukture?« »Vas moram razočarati. Kot vrhovna poveljnica obrambnih sil Republike Slovenije nimam prav nobenih pooblastil, ne po slovenski ustavi ne po zakonu o obrambi, in prav je, da to ljudje vedo,« je odvrnila Pirc Musarjeva.

Trasa ni primerna

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) po besedah biologa Andreja Uršiča še vedno smatra, da trasa kanala C0 v Ljubljani ni primerna, saj povečuje tveganje ogroženosti za oskrbo Ljubljane s pitno vodo. Tudi hidrologi menijo, da obstajajo tehnologije in sredstva, da bi ta kanal potegnili drugje, je dodal profesor Mihael Brenčič.

Tak kanal, kot je C0, po besedah Uršiča z NIJZ sodi izven vseh vodovarstvenih pasov. Kot je izpostavil v današnjem zaslišanju pred parlamentarno komisijo, ostaja neodgovorjeno vprašanje, kaj se zgodi, če kljub vsem predvidenim zaščitnim ukrepom pride do take poškodbe kanala, da bi prišlo do onesnaženja črpališč Kleče in Šentvid. Kako bi se Ljubljana oskrbovala s pitno vodo, če se ti vodni viri izključijo iz oskrbe? Ob tem je izpostavil, da je treba nadomestno oskrbo za Ljubljano oziroma katerikoli kraj zagotoviti v 24 urah. »Tu govorimo o oskrbi več kot 100.000 ljudi, če odmislimo industrijo in druge porabnike,« je izpostavil.

Biolog Uršič je dejal, da bi bilo presojo vplivov na okolje pri kanalu C0 treba izvesti in kanal obravnavati kot eno investicijo oz. en poseg v okolje. »Preseneča me to, da je bilo za objekt, ki je dolg dobrih 12 kilometrov, izdanih več gradbenih dovoljenj,« je dejal. Menil je tudi, da se investitorji presojam vplivov na okolje izogibajo predvsem, ker te predstavljajo časovno zavoro za projekte.

Profesor na ljubljanski naravoslovnotehniški fakulteti Mihael Brenčič je v pričanju izpostavil, da se hidrogeološka stroka s potekom kanala C0 v povezovalnem delu ne strinja, na kar so poskušali opozoriti že leta 2016, a takrat, razen pri redkih izjemah, niso bili slišani. »Naše mnenje ali pa moje mnenje kot strokovnjaka s tega področja je, da obstajajo tehnologije, pa tudi sredstva so na voljo, da bi ta kanal lahko potegnili drugje,« je poudaril Brenčič, sicer geolog, specialist za področje hidrogeologije. Kako in na kakšen način so bile trase presojane, Brenčič ne ve, saj številni dokumenti niso javno dostopni.

Brenčič je opozoril še na dejstvo, da je kanal C0 v veliki meri že zgrajen. »Ta kanal je dejstvo v prostoru. To moramo upoštevati in nekaj bomo morali s tem kanalom narediti, ne glede na to, kakšne bodo odločitve v prihodnosti in pravni postopki. Tega kanala ne moremo kar pustiti tam, ne moremo ga samo zapreti,« je poudaril. Na naslednji seji, ki bo v petek, bodo pričali nekdanji resorni ministri Jure Leben, Simon Zajc in Uroš Brežan ter nekdanji državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor Aleš Prijon.

Čemu je v zadnji odločbi pritrdilo ministrstvu in kaj vse naj bi še bilo sporno pri projektu C0, si lahko preberete v članku: Presoja vplivov na okolje kanala C0 po odločbi ministrstva ni potrebna. Primc: »Kriminal!« Janković pričakuje opravičilo Pirc Musarjeve
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike