Transmaščobe, žganje, šoping, bla bla bla ... komu je mar za parlameter?
Parlameter torej. Meter, ki meri naše poslance v besedah in dejanjih. Na strani parlametra tako lahko najdete način izražanja, glasovanja in grupiranja poslancev. Vidite lahko, kdo je najbolj ekscesen in kdo najbolj prevzeten v svoji govorici, katera poslanska skupina najbolj vestno obiskuje seje državnega zbora.
Do neke mere je uporabnikom blizu, vsaj tistim s postjugoslovanskim rojstnim listom. Lahko "šeraš" in "embedaš" podatke, jih mile volje širiš po omrežjih, si jih "postaš" na zid in tako naprej. Če imaš med prijatelji Kordiša ali Tonina, lahko njun pomanjkljiv vokabular deliš celo z njima samima. Hura za transparentnost!
Onkraj enostavne deljivosti pa stran dopušča tudi neštete možnosti za zlorabo. Za začetek, nihče zares ne ve, kaj pomeni kategorija »besede, ki najbolj zaznamujejo poslance«. Za Luko Mesca je ta beseda »transmaščoba«, za Branka Grimsa »šoping« in »multikulti«, za Tonina »božičnica«, za Möderndorferja pa "bla bla bla". Lahko le ugibamo kako naj bi se besede izluščile iz govorov. Informacije nam ponujajo obrazložitev, da je analiza izvajana po statistiki tf-idf. Poučno.
Nekatere analize so pač zgolj v zabavo, na primer ta, da SDS najbolj zaznamuje beseda »tizer«. vendar pa je tudi druge, bolj relevantne težko razumeti.
Obstaja na primer parlamentarni kompas, ki nudi obet resničnega vpogleda v med-poslansko dinamiko. Na njem lahko vidimo razporeditev poslancev glede na odstopanje od povprečja poslanske skupine pri glasovanju. To pomeni, da lahko razberemo koliko odstopanja pri glasovanjih od poslanskih kolegov kot ujemanja s poslanci drugih strank.
Pa vendar, resnično vrednost podatkov je težko oceniti, če ne razumemo uporabljenih orodij analize. Stran nam pojasni, da: »Rezultate postavimo v dvodimenzionalno matriko. Nato matriko razbijemo na lastne vrednosti /…/ Algoritem vrne tri matrike - u, s in V-transpose. O V-transpose matriki lahko razmišljamo kot o novem naboru koordinat poslancev. Iz V-transpose vzamemo tisti dve vrstici, ki pojasnjujeta največji del prejšnje matrike in ju vizualiziramo v dvodimenzionalnem koordinatnem sistemu.« Ni kaj, zanimivo.
Zanimivo je tudi, da na sejah največ govori Jožef Horvat iz NSi, ki je med svojim mandatom izrekel že 733773 besed. Ter da je med prvimi desetimi najbolj gostobesednimi poslanci kar pet članov SDS-a.
Nadalje lahko razberemo, da najbolj ekscesno izrazoslovje uporabljata zastopnika madžarske in italjanske manjšine. Zanimivo, mogoče odtenek sporno, da merilo »žaljive, prostaške » govorice namenimo manjšinam.
Med najbolj jezikovno privzdignjenimi skupinami, ki uporabljajo več evfemizmov in pesniškega izrazoslovja, so SD, ZL in DeSUS. Mogoče zato težje nagovarjajo delavsko volilno telo. Nadalje je izrazoslovje najpreprostejše pri SDS in SMC.
Parlameter se pogosto utemeljuje kot orodje v službi demokracije. Statistični popis vladajočih in njihovih odločitev naj bi ponujal nepotvorjen vpogled v resničnost poslanskih sej. Sicer bi se jih dalo spremljati na televiziji, vendar – kdo pa utegne slediti dvanajsturnim interpelacijam in poslušati več sto tisoč poslanskih besed.
Resničnost pa je, kljub statistični gotovosti, v analizah izkrivljena in podana arbitrarno.
Upe na transparentnost in večjo demokratično vključenost v odločevalski proces lahko kar opustimo. Povsem verjetno da bo parlameter v primeru velike priljubljenosti na poslance učinkoval disciplinirajoče ali vsaj motivacijsko.
Mogoče bodo manj klevetali, se večkrat odločali avtonomno. Mogoče bo Miha Kordiš ugotovil, da delavcev ne nagovarja z njemu ljubimi besedami »faktičen«, »imperialističen« in »torpedirati«. Mogoče bo Vinko Gorenak pri sebi sklenil, da bo manj preprost in ekscesen. Mogoče bodo neodvisni poslanci, ki le v 61,3 odstotkih obiskujejo glasovalne seje, spremenili to slabo navado.
Mogoče. Po drugi strani pa, morda jim za parlameter resnično ni mar.
Do neke mere je uporabnikom blizu, vsaj tistim s postjugoslovanskim rojstnim listom. Lahko "šeraš" in "embedaš" podatke, jih mile volje širiš po omrežjih, si jih "postaš" na zid in tako naprej. Če imaš med prijatelji Kordiša ali Tonina, lahko njun pomanjkljiv vokabular deliš celo z njima samima. Hura za transparentnost!
Uporaba in zloraba
Onkraj enostavne deljivosti pa stran dopušča tudi neštete možnosti za zlorabo. Za začetek, nihče zares ne ve, kaj pomeni kategorija »besede, ki najbolj zaznamujejo poslance«. Za Luko Mesca je ta beseda »transmaščoba«, za Branka Grimsa »šoping« in »multikulti«, za Tonina »božičnica«, za Möderndorferja pa "bla bla bla". Lahko le ugibamo kako naj bi se besede izluščile iz govorov. Informacije nam ponujajo obrazložitev, da je analiza izvajana po statistiki tf-idf. Poučno.
Nekatere analize so pač zgolj v zabavo, na primer ta, da SDS najbolj zaznamuje beseda »tizer«. vendar pa je tudi druge, bolj relevantne težko razumeti.
Obstaja na primer parlamentarni kompas, ki nudi obet resničnega vpogleda v med-poslansko dinamiko. Na njem lahko vidimo razporeditev poslancev glede na odstopanje od povprečja poslanske skupine pri glasovanju. To pomeni, da lahko razberemo koliko odstopanja pri glasovanjih od poslanskih kolegov kot ujemanja s poslanci drugih strank.
Pa vendar, resnično vrednost podatkov je težko oceniti, če ne razumemo uporabljenih orodij analize. Stran nam pojasni, da: »Rezultate postavimo v dvodimenzionalno matriko. Nato matriko razbijemo na lastne vrednosti /…/ Algoritem vrne tri matrike - u, s in V-transpose. O V-transpose matriki lahko razmišljamo kot o novem naboru koordinat poslancev. Iz V-transpose vzamemo tisti dve vrstici, ki pojasnjujeta največji del prejšnje matrike in ju vizualiziramo v dvodimenzionalnem koordinatnem sistemu.« Ni kaj, zanimivo.
Upe na transparentnost in večjo demokratično vključenost v odločevalski proces lahko kar opustimo. Povsem verjetno da bo parlameter v primeru velike priljubljenosti na poslance učinkoval disciplinirajoče ali vsaj motivacijsko.
Vulgarni manjšinci in poetični socialni demokrati?!
Zanimivo je tudi, da na sejah največ govori Jožef Horvat iz NSi, ki je med svojim mandatom izrekel že 733773 besed. Ter da je med prvimi desetimi najbolj gostobesednimi poslanci kar pet članov SDS-a.
Nadalje lahko razberemo, da najbolj ekscesno izrazoslovje uporabljata zastopnika madžarske in italjanske manjšine. Zanimivo, mogoče odtenek sporno, da merilo »žaljive, prostaške » govorice namenimo manjšinam.
Med najbolj jezikovno privzdignjenimi skupinami, ki uporabljajo več evfemizmov in pesniškega izrazoslovja, so SD, ZL in DeSUS. Mogoče zato težje nagovarjajo delavsko volilno telo. Nadalje je izrazoslovje najpreprostejše pri SDS in SMC.
Večja transparentnost in demokratičnost? Vsak up opustite!
Parlameter se pogosto utemeljuje kot orodje v službi demokracije. Statistični popis vladajočih in njihovih odločitev naj bi ponujal nepotvorjen vpogled v resničnost poslanskih sej. Sicer bi se jih dalo spremljati na televiziji, vendar – kdo pa utegne slediti dvanajsturnim interpelacijam in poslušati več sto tisoč poslanskih besed.
Resničnost pa je, kljub statistični gotovosti, v analizah izkrivljena in podana arbitrarno.
Upe na transparentnost in večjo demokratično vključenost v odločevalski proces lahko kar opustimo. Povsem verjetno da bo parlameter v primeru velike priljubljenosti na poslance učinkoval disciplinirajoče ali vsaj motivacijsko.
Mogoče bodo manj klevetali, se večkrat odločali avtonomno. Mogoče bo Miha Kordiš ugotovil, da delavcev ne nagovarja z njemu ljubimi besedami »faktičen«, »imperialističen« in »torpedirati«. Mogoče bo Vinko Gorenak pri sebi sklenil, da bo manj preprost in ekscesen. Mogoče bodo neodvisni poslanci, ki le v 61,3 odstotkih obiskujejo glasovalne seje, spremenili to slabo navado.
Mogoče. Po drugi strani pa, morda jim za parlameter resnično ni mar.
Zadnje objave
Pogreb nekdanjega ajatole Hameneja v Teheranu
3. 7. 2026 ob 20:52
Kopalni red za vse enak: tudi za burkinije, spodnjice in bombažne majice
3. 7. 2026 ob 17:45
Glavni razlog za ustavitev razpisa je izjemno slabo stanje na ministrstvu
3. 7. 2026 ob 17:37
Mariborski radiologi skupinsko podpisali odpoved, nato preobrat
3. 7. 2026 ob 14:23
Ekskluzivno za naročnike
Kolaboracija in propaganda 21: Interludij 2 – boj med dobrim in zlim
3. 7. 2026 ob 10:00
Od Trubarja do Pučnika: zgodba o slovenskem domoljubju
2. 7. 2026 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
JUL
03
Mučenci med slovenci – 28
19:00 - 20:00
JUL
03
Matičina odprta vrata
19:00 - 21:00
JUL
03
54. Festival narodno-zabavne glasbe Števerjan 2026
20:00 - 14:51
JUL
04
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 258: Kdor ne sprejme naše kulture, naj odide
1. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 256: Pri nekaterih je še danes prisoten smrtni strah
17. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 255: Gradnja NEK 2 je ključna
10. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 253: Konec Golobove ere
27. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 252: Župan in institucije uničujejo kulturno dediščino
20. 5. 2026 ob 6:10
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.