»Tomaž Vesel je bil k odstopu prisiljen«

Nenavadna komisarska rošada v zadnjem hipu dobiva nove razsežnosti. Čeprav Gibanje Svoboda trdi, da je kandidat za evropskega komisarja Tomaž Vesel sam ponudil odstop, mu opozicija očita, da ga je premier Robert Golob v to prisilil.

Po tem ko je predsednik vlade Robert Golob brez usklajevanja s koalicijo kar na pikniku Gibanja Svobode pompozno razglasil komisarskega kandidata Tomaža Vesela, ga je nato zelo na hitro pod pritiskom predsednice Evropske komisije Ursule Von der Leyen nadomestil z nekdanjo predsedniško kandidatko Gibanja Svobode Marto Kos, kar je bilo še bolj nenavadno. Ta je namreč še pred kratkim trdila, da s stranko ne namerava več sodelovati, zavrnila jih je tudi pred letošnjimi volitvami v Evropski parlament, a kot je v oddaji 24ur Zvečer pojasnil poslanec Gibanja Svobode Lenart Žavbi so spore zdaj hitro zgladili. S pompoznimi besedami, kot smo jih vajeni v stranki Gibanja Svoboda, je dejal: »Ona je danes popoldne prišla v poslansko skupino Gibanja Svobode in moram biti zelo iskren. To je bilo eno zelo katarzično srečanje.« Zagotovil je, da bo Slovenija od tega trenutka naprej videla stranko Gibanje Svoboda z novo dodatno energijo za naprej in da bo Marta Kos ena najboljših evropskih komisark.

Je Tomaža Vesela Golob prisilil k odstopu?

Poslanec Gibanja Svobode Lenart Žavbi je za 24ur Zvečer povedal, da je Tomaž Vesel odstop podal sam, ker je po pogovoru s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen ocenil, da očitno ne bosta mogla tvorno sodelovati. A poslanec SDS-a Franc Beznik je bil presenečen nad njegovimi besedami in dejal, da je Vesela v resnici k odstopu prisilil sam predsednik vlade Robert Golob: »Po mojih informacijah mu je brez kakršnekoli obrazložitve vrgel odstopno izjavo na mizo in čakal, da jo podpiše. Torej bil je prisiljen k odstopu. Vseeno je gospod Vesel po nekaj urah prevzel odstopno izjavo, saj je želel po vsej verjetnosti ostati še malo kredibilen in rešiti vlado, kar se rešiti sploh še da.« Opozoril je tudi, da se Slovenija preveč podreja diktatu Ursule Von der Leyen: »Imamo celo vrsto malih držav, kot je denimo Malta. V Malti ne samo, da je predsednik vlade odklonil zamenjavo svojega kandidata, Malta ima pri 600 000 prebivalcih tudi predsednico Evropskega parlamenta (Roberto Metsola, op. a.). Torej največji problem ni majhnost države, največji problem so neizkušeni politiki, ki ne na taktični ne na strateški ravni ne znajo oceniti, kdaj forsirati nekega kandidata. Pokazalo pa se je tudi, kaj pomeni, če te vodi sovraštvo, predvsem pa maščevanje proti opoziciji. Če pogledamo ta primer podajanja komisarskega kandidata - nobenega posvetovanja v Sloveniji ni bilo.« Ne le, da ni bilo posvetovanja v koaliciji, kot pravi, so tudi v opoziciji kandidati, ki bi lahko bili primeri, vendar so »izven tega balončka levega spektra slovenske politike. »Danes sem dobil pismo, zakaj Slovenija ni za komisarko predlagala recimo dr. Verice Trstenjak, ki je bila vrhunska pravobranilka Evropskega sodišča in tako naprej,« je dejal in poudaril, da je nenavadno tudi, kakšen odnos so pokazali do zdaj že nekdanjega komisarskega kandidata Tomaža Vesela.