Tomaž Štih, Siol: Na pravi strani Chestertonove ograje
V zgodovini slabih voditeljev ne izbrišemo iz spomina. Ostanejo v opomin prihodnjim generacijam. Iz spomina izbrišemo voditelje, ki so s svojimi reformami razmišljali drugače od prej vodilne elite, kar avtor Tomaž Štih utemelji z zgodovinskimi primeri iz starega Egipta in Rimskega imperija.
Še nadgrajena pa je situacija danes, ko naslovnice polnijo potomci svojeglave generacije hipijev, ki je želela vse delati po svoje. Ti potomci so samovšečni milijonarji in deca brez družine in delovnih izkušenj. Skupina razvajenih in zdolgočasenih otrok včerajšnjih elit se pač malo igra politike.
Avtor pri tem razočarano ugotavlja, da mediji, namesto da bi zadevo obravnavali z ustrazno kritičnostjo ali pa najbolje kar ignorirali, podpihujejo. A volivci imamo še vedno na razpolago izkušene, preverjene in zmerne kandidate.
V sodobni politiki obstaja načelo, ki mu pravimo Chestertonova ograja. Če sredi ceste stoji pregrada in jo naivni politik želi odstraniti, ker zanjo ne vidi smisla, ga premišljeni pri tem ne podpre. Da bi to storil premišljeno, mora najprej razumeti, zakaj je bila pregrada sploh tam. Upa, da bomo razumeli pomen evolucije politike, ki smo jo podedovali, in je na naslednjih volitvah ne bomo požgali do temeljev, kot bi to predlagala Nika Kovač, ki je napovedala vložitev zakona, ki bo odpravil zadnji dve leti napredka.
Celoten članek si preberite na portalu Siol.
Še nadgrajena pa je situacija danes, ko naslovnice polnijo potomci svojeglave generacije hipijev, ki je želela vse delati po svoje. Ti potomci so samovšečni milijonarji in deca brez družine in delovnih izkušenj. Skupina razvajenih in zdolgočasenih otrok včerajšnjih elit se pač malo igra politike.
Avtor pri tem razočarano ugotavlja, da mediji, namesto da bi zadevo obravnavali z ustrazno kritičnostjo ali pa najbolje kar ignorirali, podpihujejo. A volivci imamo še vedno na razpolago izkušene, preverjene in zmerne kandidate.
V sodobni politiki obstaja načelo, ki mu pravimo Chestertonova ograja. Če sredi ceste stoji pregrada in jo naivni politik želi odstraniti, ker zanjo ne vidi smisla, ga premišljeni pri tem ne podpre. Da bi to storil premišljeno, mora najprej razumeti, zakaj je bila pregrada sploh tam. Upa, da bomo razumeli pomen evolucije politike, ki smo jo podedovali, in je na naslednjih volitvah ne bomo požgali do temeljev, kot bi to predlagala Nika Kovač, ki je napovedala vložitev zakona, ki bo odpravil zadnji dve leti napredka.
Celoten članek si preberite na portalu Siol.
Povezani članki
Zadnje objave
Ali se v Jemnu pripravlja nov spopad?
29. 6. 2026 ob 20:11
Bruselj zaščitil pojem mesa: nič več veganskih 'zrezkov' in 'slanine'
29. 6. 2026 ob 18:25
Bencin nekoliko dražji, dizel in kurilno olje cenejša
29. 6. 2026 ob 18:06
Maska je padla!
29. 6. 2026 ob 16:50
Damijan Terpin: Nevidne meje in tihi boji Slovencev v Italiji
29. 6. 2026 ob 12:00
Častilcem Tita in komunizma
29. 6. 2026 ob 9:00
Evropski nihilizem – vročinski val, nepotrebne smrti in permanentna revolucija
29. 6. 2026 ob 7:53
Ekskluzivno za naročnike
Častilcem Tita in komunizma
29. 6. 2026 ob 9:00
Ideologija v slovenskih šolah
29. 6. 2026 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
JUN
30
Goriški večeri
20:30 - 22:00
JUL
03
Mučenci med slovenci – 28
19:00 - 20:00
JUL
03
Matičina odprta vrata
19:00 - 21:00
JUL
03
54. Festival narodno-zabavne glasbe Števerjan 2026
20:00 - 14:51
JUL
04
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 256: Pri nekaterih je še danes prisoten smrtni strah
17. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 255: Gradnja NEK 2 je ključna
10. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 253: Konec Golobove ere
27. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 252: Župan in institucije uničujejo kulturno dediščino
20. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 251: Ujetniki Darsa
13. 5. 2026 ob 6:10
2 komentarja
Friderik
Odličen članek vedno odličnega Tomaža Štiha. Vredno branja.
rasputin
Tomaž Štih - glas vpijočega v puščavi.
V tridesetih letih tranzicije je desnica žal naredila bore malo za dejansko reformiranje družbe na podlagi demokratičnih vrednot.
To, da desnica ni bila na oblasti in da ni mogla, je prej slab izgovor kot kaj drugega.
Problem je bil v tem, da ni imela alternative samovolji partijske nomenklature in da je v precejšnji meri tudi sama sodila v to nomenklaturo.
V kritičnih trenutkih je tudi pri premnogih pomladnikih udaril iz njih partijski refleks in so ravnali v skladu z interesi nekdanje partijske nomenklature.
Nekateri pomladniki so se kmalu po osamosvojitvi vrnili v post-partijski tabor, nekateri pa so se razočarani umaknili iz politike ali so jih umaknili po postopku: medijska diskreditacija - politična likvidacija.
Ostali so politični aparatčiki brez idej in brez vizije, ki so politiko jemali ne kot službo za javni blagor, temveč kot službo za lastni blagor.
Rezultat je temu primeren. Levica ima v rokah skoraj vse, kar kaj velja: javno upravo, sodstvo, šolstvo, medije, javne zavode in javna podjetja.
Sedanja desna vlada je nastala tako rekoč po čudežu in priznati ji je treba, da je na gospodarskem področju dobro opravila svoje delo. Na vseh drugih področjih uspehi niso ravno bleščeči, če jih ocenjujemo z vidika razvoja demokracije in emancipacije drugorazrednih državljanov.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.