Šest afer, ki bi pretresale Slovenijo, če bi jo vodil Janez Janša

Fotografiji: depositphotos.com (notranji fotki: wikipedia, zajem slike Youtube)
POSLUŠAJ ČLANEK
"Poleg tega, da so zajezili inflacijo (to je velik dosežek v tem trenutku), je največji dosežek te vlade veliko boljše vzdušje v tej državi. To kažejo vse ankete, ljudje so bolj sproščeni ..."

Tako je sredi oktobra neki komentator pod člankom na MMC RTV Slovenija, ki opeva uspehe Golobove vlade v prvih mesecih mandata, povzel po njegovo največji dosežek Golobove oblasti.

Za razliko od prej živimo torej v sproščeni Sloveniji, brez represije oblasti in afer, ki bi polnile medije in preko njih bremenile prebivalstvo.

Zajem slike MMC RTV SLO, oktober 2022


Če se spomnimo samo prvih mesecev Janševe vlade, so bile tu afere "maske", pa nato "smrti v domovih upokojencev", sledile so afere "prepoceni nakup hitrih testov od fantov z rajskih otokov" ter nato "odstop od nakupa dodatnih cepiv". Vse to in mnoge druge so bile glavne medijske teme, ki so teden za tednom polnile naslovnice ter zaposlovale novinarje najbolj udarnih TV oddaj.

Pa se v državi pod Robertom Golobom res ne dogaja nič takšnega, kar bi bilo vredno problematizirati skozi kritično novinarsko obravnavo? Naredimo test in si predstavljamo, da današnje dogajanje postavimo v druge družbeno-politične okoliščine.

Predpostavimo, da je na aprilskih volitvah ponovno zmagala SDS, njen predsednik Janša pa ponavlja vladni mandat.

Kako bi v tem primeru medijsko odmevale naslednje zgodbe:

1. Ministrstvo za zdravje iz čakalnih vrst nezakonito izbrisalo 5.977 pacientov, vsak dan izbriše še 50 novih


V prizadevanjih za uresničitev predvolilne obljube, da bodo že v prvih mesecih na oblasti bistveno skrajšali čakalne dobe v zdravstvu, se je Ministrstvo za zdravje lotilo rokohitrskega administrativnega brisanja napotnic iz sistema. Pri tem pa so izbrisali tudi napotnice 5.977 pacientov, ki so čakali na zdravstveno obravnavo. Po ugotovitvi "napake" so javnim zdravstvenim zavodom naložili, da izbrisane paciente najdejo, jih pokličejo in prenaročijo na nov, kasnejši termin. Obenem pa se v sistemu še vedno vsak dan, do trenutka, ko bo napaka odpravljena, iz čakalne vrste izbriše 50 novih pacientov.

Predsednik vlade je izbris komentiral z besedami, da se napake dogajajo vsem, minister za zdravje Bešič Loredan pa, da to ni njihov problem ter da naj zadevo uredijo zdravstveni zavodi sami.

https://twitter.com/NoriCasi/status/1590438407557505024

Kljub navedenemu in opozorilom zdravstvenih strokovnjakov, da izbris napotnic in prenaročilo pacientov lahko za marsikoga pomeni poslabšanje zdravstvenega stanja, zgodba ni doživela večje medijske pozornosti, o njej ni bilo napisanih kaj dosti kritičnih člankov niti ni bila pripravljena kakšna udarna raziskovalna TV oddaja.

2. Minister za zdravje v imenu predsednika vlade zdravnikom grozil z "osamitvijo" in  "totalno vojno"


Vir dokumenta: Požareport.si (klik za povečavo)


V Sloveniji zdravnikov bistveno primanjkuje, še posebej v sesuvajočem se državnem zdravstvenem sistemu, od koder zaradi slabih delovnih pogojev, uravnilovke in brezperspektivnosti zdravniki bežijo h koncesionarjem, zasebnikom in v tujino.

Za boljše pogoje zdravnikov v javnem zdravstvu se bori sindikat Fides, a očitno neuspešno. Zaradi sindikalnih prizadevanj je minister za zdravje Danijel Bešič Loredan podpredsedniku Fidesa dr. Gregorju Zemljiču po telefonu zaukazal, da naj podpišejo vladni predlog, če ne, pa ima ukaz predsednika vlade Goloba, da v primeru napovedi in izvedbe stavke proti njim vodi "totalno vojno", s ciljem osamiti in izčrpati zdravniški sindikat.

Minister za zdravje je med drugim grozil z razkritjem podatkov Fursa o zaslužkih zdravnikov, da bodo v kot stisnili predsednico Zdravniške zbornice Slovenije prof. dr. Beovićevo, ter dejal, da imajo pripravljene podatke o zdravnikih, da jih lansirajo.

Minister za zdravje Bešič Loredan je v imenu predsednika vlade sindikalistu "po moško" napovedal totalno vojno (vir foto: Twitter profil Ministrstva za zdravje)


Ob razkritju portala Požareport je v svoj zagovor dejal, da je šlo za "čvrsto, moško debato med zdravnikoma", pri čemer so ga "odnesla čustva".

Predsednik vlade pa je Bešiču Loredanu izrekel zaupnico, dodal, da mu navodil o totalni vojni proti zdravnikom ni dajal, ponovil, da so pri ministru "čustva prevladala nad besedami", in da verjame, da je tudi "minister razumel, da se stvari ne bodo več ponavljale". 

Večinski mediji so se z obrazložitvijo premierja Goloba očitno zadovoljili.

https://twitter.com/ZigaTurk/status/1597861571497459713

3. Poročna priča predsednika vlade na čelu slovenske energetike


Fotografija je simbolična. Foto: Fotografiji: depositphotos.com (notranji fotki: wikipedia, zajem slike Youtube)


V ozadju referendumskih debat in neusahljivih razprav o stanju na RTV Slovenija poteka izrazito agresivno kadrovanje po (para)državnih institucijah in podjetjih, do koder seže vpliv oblasti.

Število predčasnih zamenjav (z visokimi odpravninami) po številkah in temeljitosti presega početje prejšnjih vlad, ob opazni odsotnosti medijske pozornosti in problematiziranja tovrstnega početja.

Mimobežni so tudi primeri, kot je nastavljanje premierjevih prijateljskih kadrov iz Gen-I-ja praktično po vseh ključnih položajih v slovenski energetiki. Vrhunec tega je bilo imenovanje Golobove poročne priče, Tomaža Štoklja iz Gen-I-ja, na čelo Holdinga slovenske elektrarne.

Če v mandatu prejšnje vlade pri kadrovanju po državnih podjetjih večinskih medijev ni zanimala strokovnost, temveč izključno politični pedigre imenovanih ljudi, jih tokrat prijateljske in poslovne vezi predsednika vlade, ko gre za prevzemanje slovenske energetike, ne zanimajo. Kaj šele, da bi izpostavljali potencialno negativne plati in posledice tovrstnega "kadrovanja med prijatelji".

4. Vlada upokojence "nategnila" glede energetskega dodatka




"Ciljamo na približno 60 tisoč najrevnejših gospodinjstev v Sloveniji," je dejal Minister za delo Luka Mesec ob napovedi energetskega dodatka za socialno šibke, predvsem starejše prebivalce, ki se izplačuje med 1. novembrom in 31. marcem 2023. 

Sredi oktobra je vlada 113.000 upokojencem, katerih pokojnina ne presega 620 evrov, poslala obvestilo, naj se obrnejo na centre za socialno delo in ugotovijo, ali jim pripada energetski dodatek, pri čemer pa ni razlagala pogojev za to.

To je sprožilo naval upokojencev na CSD-je, od koder jih večina odhaja zelo razočaranih, na Facebooku piše Jerneja Brenčič s Centra za socialno delo Spodnje Podravje.

“Zakaj ljudem dajete lažno upanje? Zakaj zavajate ljudi? V zadnjem mesecu sem samo jaz naredila čez 50 negativnih odločb za varstveni dodatek in vsaka moja kolegica isto. Ljudem, ki ste jih napotili na CSD, pa do dodatka niso upravičeni,” se je ogorčeno obrnila na Golobovo vlado.



Upravičenci za energetski dodatek so namreč samo prejemniki socialne pomoči in varstvenega dodatka, pogoji za slednjega pa so dodatno strogi in jih večina starejših, tudi tistih z nizkimi pokojninami, ne izpolnjuje, zato do dodatka niso upravičeni.

V času desnosredinske vlade, ki je tudi v izogib takšnim situacijam pomoči ob covid situaciji razdeljevala radodarno in na široko, so bili mediji polni zgodb o skupinah, ki pa so vendarle padle skozi ali pa dobile manj kot bi si zaslužile. Sedaj, ko je pomoč v energetskem dodatku omejena na zelo ozko skupino upravičencev, Centri za socialno delo pa so preobremenjeni z zavračanjem ljudi, ki so jim všečna vladna sporočila vzbudila napačna pričakovanja, o tej zgodbi v večinskih medijih komajda kaj slišimo.

5. Zaradi propustnosti schengenske meje Avstrijci skoraj blokirali širitev schengna na Hrvaško


Slovenija beleži 150-% porast prestreženih ilegalnih migracij glede na lansko leto, pri čemer je samo v Avstrijo letos po Balkanski poti prišlo 75 tisoč migrantov, ki niso bili registrirani v nobeni od prehodnih balkanskih držav. Precej teh je v Avstrijo prišlo preko Slovenije, čeprav glavna smer nezakonitih migracij poteka preko Primorske proti Italiji.

Nedavne besede avstrijskega notranjega ministra Gerharda Karnerja, da nasprotuje širitvi schengna, saj "razmere v Evropi popolnoma jasno kažejo, da je zaščita zunanjih meja neuspešna, in če sistem ne deluje, se ne sme širiti," so se še kako nanašale na Slovenijo, kjer je leva vlada poleti po Balkanski poti poslala sporočilo, da se "tehnične ovire" na slovenskem delu schengenske meje odstranjujejo.

Pri tej politični odločitvi, sprejeti mimo strokovnih podlag, sicer niso preveč zavzeti, saj odstranjevanje žice poteka počasi in se zdi, da se s tem čaka na vstop Hrvaške v schengen. Ironično bi ga ravno početje slovenske vlade lahko ogrozilo – na srečo so Avstrijci kasneje omilili stališče in dejali, da širitve schengna na tri nove države ne bodo blokirali.

Pa vendar, všečna in odmevna vladna PR-ovska poteza, ki so jo pozdravili tudi do množičnih migracij iz tretjega sveta naklonjeni večinski mediji, je imela otipljive širše posledice.


6. Umik vladne Svobode s Twitterja


Vir: zadnji tvit Svobode


Na predreferendumsko soboto je največja vladna stranka, Gibanje Svoboda, sporočila, da družabnega omrežja Twitter ne bodo več uporabljali.

Kot so zapisali, se je Twitter sprevrgel v družbeno omrežje, ki so ga določene skupine zlorabile za poglabljanje polarizacije, širjenje lažnih novic, manipulacij, diskreditacij, žalitev in sovražnega govora, pri čemer pod novim lastnikom sprememb na bolje ni pričakovati, zato pri tem nočejo več sodelovati.

Twitter je sicer postal uradni kanal praktično vseh evropskih in svetovnih vlad, strank ter političnih voditeljev pri hitrem in neposrednem komuniciranju z javnostjo in s tem pomemben vir novinarskih informacij.

Kljub temu, da bo slovenskim medijskim hišam ta zdaj s strani največje stranke na oblasti odtegnjen, to s strani večinskih medijev ni bilo problematizirano ali kritizirano. Za primer, kako občutljivi na omejevanje komuniciranja oblastnih struktur z javnostjo so običajno novinarji, se je dovolj spomniti na omejitev fizične prisotnosti na novinarskih konferencah Janševe vlade v času najbolj agresivnega razsajanja covida. Okoliščinam navkljub je bila poteza desnosredinske vlade med novinarji sprejeta z ostro kritiko in očitki o omejevanju dostopa do informacij in s tem pravice javnosti do obveščenosti.

Kaj je v resnici v ozadju umika Svobode s Twitterja in zakaj si največja vladna stranka to lahko privošči, je prav na tem družabnem omrežju najbolje povzel dr. Žiga Turk:

https://twitter.com/ZigaTurk/status/1596788008862318593

https://twitter.com/ZigaTurk/status/1596788021273456640



https://twitter.com/Domovina_je/status/1597926237757968386
KOMENTAR: Rok Čakš
Kaj torej Slovenijo dela sproščeno?
Kaj torej menite, če bi se navedene afere dogajale Janezu Janši, bi bile tako mimobežne in bi novinarji osrednjih medijev ob njih le zamahnili z roko, kot se dogaja sedaj? Bi bila Slovenija ob istih okoliščinah v primeru drugih na oblasti enako "sproščena" kot je danes? Lahko se v to prepričujete, ampak če ste iskren človek, globoko v sebi veste, da ni tako. Realnost je pač, kakršna je, in kot je dejal dr. Žiga Turk, se moramo pričakovanja, da sistem deluje enako za vse, znebiti. Za desnosredinske politike velja, da je napačno igrati žrtev in se smiliti samemu sebi, temveč sprejeti igro, kakršna je. Za medijsko občestvo pa je bistveno zavedanje, da Golobova vlada niti približno ni podvržena takšnemu nadzoru oblasti, kot je vedno znova desnosredinska. To je lahko morda dobro za sproščeno vzdušje v državi, je pa izjemno slabo za demokratično ravnovesje in nadzor – ponuja namreč možnosti za bolj brutalno vladanje ter odpira priložnosti za nenadzorovano plenjenje državnih dobrin daleč od oči javnosti. Tukaj pa je vloga kritičnih medijev, kot je Domovina, bistvena. Da osvetljujejo teme, ki jih večinski mediji puščajo na temnem, ter tako ohranjajo vsaj nekaj nadzora nad samopašnostjo oblasti. Podpora takim medijem pomeni, da lahko ostanejo odprti in s tem uresničujejo svoje poslanstvo v časih, ko je še toliko bolj vredno in potrebno.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike