To je boj za slovenstvo: v koroškem deželnem parlamentu mladi protestno zapeli slovensko pesem

Po pred dobrim tednom sprejeti deželni ustavi avstrijske zvezne dežele Koroške slovenščina ne bo uradni deželni jezik.

Je pa v njej prvič v zgodovini omenjena slovenska narodna skupnost, kar je navdušilo slovensko vlado, koroških Slovencev pač ne. 

Menijo namreč, da gre zgolj za simbolno dejanje, ki prikriva sum, da bodo Slovenci na avstrijskem Koroškem v bodoče postavljeni v slabši položaj.

Sprejet namreč ni bil niti en predlog slovenske narodne skupnosti, zato je mladina v deželnem zboru celo protestno zapela slovensko pesem.


Ko je pred dobrim tednom dni Koroški deželni parlament sprejemal novo deželno ustavo, je predsednik deželnega zbora Josef Lobing med drugim dejal, da ima slovenska manjšina najboljšo podporo v Evropi in je ne bi bilo treba posebej omeniti v deželni ustavi.

Ob njegovi izjavi so slovenski dijaki in študenti, ki so sejo spremljali, protestno vstali in zapeli pesem koroškega pesnika Valentina Polanška Sosed pri sosedu.



Seja je ob tem za nekaj minut prekinjena, nova koroška deželna ustava, o kateri so poslanci razpravljali, pa je bila nato sprejeta.

V dolgotrajni pripravi ustave so predstavniki koroških Slovencev velikokrat predstavili svoja stališča in predloge, kasneje pa je več ur trajala tudi seja. Zataknilo se je večkrat. Ljudska stranka je odstopila od lastnega predloga, da bi v ustavo zapisali skrb dežele in občin tako za nemško kot slovensko govoreče prebivalce avstrijske Koroške.

Ena pomembnejših točk nestrinjanja je bil tudi jezik. Predlog organizacij koroških Slovencev, da se odlomek o nemščini kot deželnem jeziku dopolni v smislu, da sta na dvojezičnem ozemlju avstrijske Koroške deželna jezika nemščina in slovenščina, ni bil v končnem besedilu ustave.

Nazadnje je v ustavi zapisano, da je nemščina deželni jezik. Avstrijska Koroška pa, da priznava, kakor piše v zvezni ustavi, jezikovno in kulturno raznolikost, ki se na avstrijskem Koroškem odraža v slovenski narodni skupnosti.

Glavna sprememba ustave je sicer ukinitev proporca. Po njem so v deželno vlado vstopile vse stranke, izvoljene v deželni zbor, po novi ustavi pa bo uveden večinski oziroma koalicijski sistem, v katerem bodo odgovornosti med vlado in opozicijo jasno ločene.

Za slovensko manjšino, ki so ji bile že večkrat kršene njene pravice, pa je izjemnega pomena, kako bo nova ustava obravnavala njih.

Slovenska vlada navdušena, slovenska manjšina zaskrbljena

Nazadnje z novo ustavo ni bil sprejet niti en predlog slovenskih političnih organizacij na avstrijskem Koroškem.

Res pa je v ustavi prvič v zgodovini omenjena slovenska narodna skupnost, kar je sprožilo mešane odzive.

Ravnateljica slovenske gimnazije in predstavnica Slovencev na listi Zelenih to označuje kot zgodovinsko rešitev. Novo Koroško ustavo je pozdravila tudi uradna republika Slovenija.

Navedba Slovencev v koroški ustavi je pomemben korak&spodbuda za polno uveljavitev jezik. pravic slovenske skupnosti https://t.co/m4niyAttk3

— MFA SLOVENIA (@MZZRS) June 1, 2017

A slednje je mnoge koroške Slovence razburilo. Menijo namreč, da je ob mnogih obiskih slovenskih politikov na Koroškem v zadnjem času, dolgotrajnim prizadevanjem za tudi uradno priznanje pravic Slovencev v deželni ustavi sprejeto le simbolno dejanje, ki bi utegnilo Slovence na avstrijskem Koroškem postaviti v slabši položaj.

Vodja kompetenčne skupine Narodnega sveta Koroških Slovencev za pravna vprašanja Rudi Vouk je ob tem izpostavil probleme, ki bi se lahko pojavili ob tem, da se slovenski jezik ne omenja v novi deželni ustavi, kot so poimenovanja cest in krajev ter uporaba slovenščine po posameznih občinah.

Izpostavlja tudi, da se ob določilu, da je samo nemščina deželni jezik, odpirajo možnosti za kršitev manjšinskih pravic.

Kritična je bila tudi predsednica Zbora narodnih predstavnikov in predstavnic (ZNP) Sonja Kert-Wakounig, ki je sprejem nove deželne ustave označila kot zamujeno priložnost, saj odbor za ustavna vprašanja ni upošteval niti najmanjšega od številnih predlogov narodne skupnosti.