Teden protestov za neodvisnost v Barceloni. Je situacija res primerljiva s Slovenijo, kot pravi Kučan?

Embed from Getty Images
Katalonsko prestolnico Barcelono že ves teden pretresajo nasilni protesti, ki jih je zanetila obsodba odgovornih za referendum leta 2017, s katerim so poizkusili izvesti osamosvojitev Katalonije. V ponedeljek je namreč špansko vrhovno sodišče izreklo obsodilno sodbo za politike, ki so sodelovali pri poizkusu odcepitve Katalonije od Španije.

Nekdanji podpredsednik vlade Oriol Junqueras je dobil najvišjo, 13-letno, zaporno kazen. Preostali politiki in organizatorji protestov in drugih aktivnosti za odcepitev pa so dobili od 9 do 13 let zaporne kazni. 

Junquares je sodbo označil za maščevanje in napovedal še močnejši boj za neodvisnost Katalonije. Španski premier Pedro Sanchez pa je v luči sodbe napovedal dialog za mirno sobivanje Kataloncev znotraj Španije. Nekdanji predsednik katalonske vlade Carles Puigdemont se je sojenju izognil z begom v Belgijo, španske oblasti pa zanj zahtevajo izročitev.

Sodba je med Katalonci požela veliko ogorčenja, že v ponedeljek so se začeli protesti, ki so postali vedno bolj nasilni in množični.

Protestniki zaprli letališče, vsesplošna stavka ohromila Barcelono

Po razsodbi so ulice Barcelone preplavili protestniki, ki so zahtevali neodvisnost Katalonije. Zavzeli so tudi letališki terminal, zaradi tega so bili odpovedani številni leti. Nasilni protesti so se vrstili skozi ves teden, pridružila pa so se tudi druga katalonska mesta. V torek so nasilni protestniki poizkušali vdreti na sedež vlade, policija pa je protestnike pregnala s solzivcem. Po torkovih protestih je policija aretirala 30 ljudi, poškodovanih pa naj bi jih bilo 130.

Protesti in nasilje so se skozi ves teden stopnjevali. V sredo je na ulicah Barcelone potekal protestni pohod, v petek pa splošna stavka, ki se je prelevila v nasilne spopade med civilisti in policijo. Petkova stavka je povsem ohromila mesto. 525.000 protestnikov je poleg mestnih ulic zaprlo tudi vhod v znamenito katedralo Sagrada Familija in turistom onemogočilo oglede.

Katalonski predsednik Quim Torra je obsodil nasilje, ki se je razplamtelo v Kataloniji in vse vpletene pozval, naj prenehajo z njim. “Ne smemo dopustiti, da provokatorji, ki so se infiltrirali med protestnike, škodijo podobi gibanja, v katerem sodelujejo milijoni Kataloncev,” je še dodal Torra.

Zaradi celotedenskih nemirov pa so španske oblasti iz Madrida v Barcelono poslale dodatne okrepitve policije in nacionalno gardo.

Odzivi slovenske politike na dogajanje v Španiji

Slovenski zunanji minister Miro Cerar situacije na iberskem polotoku ni želel komentirati, saj je prepričan, da gre za notranjepolitično zadevo Španije, ki je demokratična država. Prav tako pa je Cerar opozoril tudi na nevarnost primerjana katalonske in slovenske osamosvojitve. Nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel je sodbo označil za velikanski škandal, ki bi ga morala Španija čim prej odpraviti.

Se je pa v luči dogodkov v Kataloniji sestal Slovenski odbor za podporo katalonskim političnim zapornikom v Španiji. V izjavi ustanovnih članov Milana Kučana, Spomenke Hribar, Iva Vajgla in Rudija Rizmana, so se zavzeli za svobodo izražanja in združevanja. “Imeti politične zapornike na tleh EU je sramota! Naši evropski sodržavljani so kaznovani zgolj zato, ker se z demokratičnimi sredstvi brez nasilja borijo za svoje osebne in kolektivne pravice.”

Ustanovljeni odbor sicer izraža simpatije s trenutnim katalonskim vodstvom in želi vleči vzporednice med slovensko osamosvojitvijo ter katalonskim bojem za večjo avtonomijo ter posledično neodvisnost. Na Domovini smo o razlikah med tema dvema primeroma in realističnim pogledom na situacijo že pisali.

23 komentarjev

  1. Ko berem naše medije (in komentarije) imam občutek, da cela Katalonija hrepeni po svobodi in neodvisnosti. Ko greš brat španske medije pa vidiš, da je vse skupaj le politična poteza iz obupa. Separatisti izgubljajo podporo med ljudi in jih je treba spraviti na noge. Magari z umetno vstajo. Očitno je pri nas še vedno polno španskih borcev… 🙂

  2. Najprej dejstva: Zakoni so jasni in obsojeni so krivi!
    Vprašanje pa je, ali je to politično korektna odločitev? V politiki je vse možno in tam matematika, pa tudi pravo odpove.
    Politično take drakonske kazni niso upravičene in modro bi bilo obsojence pomilostiti.
    Popolnoma neumesno pa je, da se tako imenovani intelektualci in borci za človekove pravice s Kučanom na čelu spravijo nad špansko pravododje.
    Sami dobro vedo, da smo imeli v Sloveniji zaprte tri politčne obsjence, ki so za razliko od katalosnkih bili obsojeni mimo zakonov, pa borci za človekove pravice s Kučanom na čelu niso storili nič.
    Španski zakonik jasno kriminalizira dejanje, ki so ga obsojeni zagrešili. V Sloveniji pa je Ustavno sodišče jasno ugotovilo, da dejanje, ki so ga obsojenci storili ni kaznivo, se pravi, da ga ni mogoče kaznovati in zahtevalo, da se sodba razveljavi, kar pa sodišče z namernim zavlačevanjem ni storilo.
    Na ta način je zadeva še vedno odprta in dušebrižniki s Kučanom na čelu bi lahko za uvod k velefarsi najprej ošvrknilo slovensko sodstvo in vsaj moralno rehabilitiralo tri domače politične zpaornike . S tem bi izprali iz seve vso licemerje in hinavščino, ki jo razkošno razkazujejo.

    • Ne bi ga poslal na Dob.

      Kaznoval bi ga s povprečno slovensko pokojnino, pa naj živi z no kot ve in zna.

      Da ima večina Slovencev mizerne pokojnine, je v veliki meri zaslužen tudi Kučan, ki je vse življenje zaviral razvoj Slovenije, da smo na koncu tam, odkoder ni povratka.

  3. “Imeti politične zapornike na tleh EU je sramota! Naši evropski sodržavljani so kaznovani zgolj zato, ker se z demokratičnimi sredstvi brez nasilja borijo za svoje osebne in kolektivne pravice.”

    Kučan in združba so pa res pravi naslov za izražanje takih stališč.

    Kdaj bo ta večni komunist nehal delati škodo Sloveniji?

  4. Slovenski “borci za ČLOVEKOVE pravice” so podaljšana “roka” komunistov.

    Kučan, kot reinkarnirani “španski borec”, bi se boril za “Katalonijo”

    , Slovenija pa mu je drugorazredna”
    Ko se je bil boj za OSAMOSVOJITEV, je bil varno “skrit za zidom”, da bi ostal nedotaknjen, če bi se osamosvojitev zalomila.
    Naše PRVOBORCE, pa še danes IGNORIRA, v prid revolucionarnim partizanskim voditeljem. Zato pa hodi Kučan redno, na vse proslave ZZB.

  5. Can je dobro napisal. V resnici je v Kataloniji razmerje med tistimi, ki se hočejo odcepiti in ostalimi približno pol-pol. Torej pat položaj. Če bi se odcepili , potem bi druga polovica lahko zahtevala združitev.
    Proces je bil javen in ga je prenašala TV. Torej ni bilo v kazenski razpravi nič skritega. Vredno pa je še prebrati pismo španskega odpravnika poslov v Reporterju.
    Pa še to: se spominjate, kako je naše pravosodje obsodilo tistega politika, ki se je s pred nedavnim po gozdnih jasah postavljal s sekirami …in se s svojo skupino treniral. Čeprav je sodba po moje malo mimo zdrave pameti.

Komentiraj