Teden protestov za neodvisnost v Barceloni. Je situacija res primerljiva s Slovenijo, kot pravi Kučan?

POSLUŠAJ ČLANEK
Embed from Getty Images
Katalonsko prestolnico Barcelono že ves teden pretresajo nasilni protesti, ki jih je zanetila obsodba odgovornih za referendum leta 2017, s katerim so poizkusili izvesti osamosvojitev Katalonije. V ponedeljek je namreč špansko vrhovno sodišče izreklo obsodilno sodbo za politike, ki so sodelovali pri poizkusu odcepitve Katalonije od Španije.

Nekdanji podpredsednik vlade Oriol Junqueras je dobil najvišjo, 13-letno, zaporno kazen. Preostali politiki in organizatorji protestov in drugih aktivnosti za odcepitev pa so dobili od 9 do 13 let zaporne kazni. 

Junquares je sodbo označil za maščevanje in napovedal še močnejši boj za neodvisnost Katalonije. Španski premier Pedro Sanchez pa je v luči sodbe napovedal dialog za mirno sobivanje Kataloncev znotraj Španije. Nekdanji predsednik katalonske vlade Carles Puigdemont se je sojenju izognil z begom v Belgijo, španske oblasti pa zanj zahtevajo izročitev.

Sodba je med Katalonci požela veliko ogorčenja, že v ponedeljek so se začeli protesti, ki so postali vedno bolj nasilni in množični.

Protestniki zaprli letališče, vsesplošna stavka ohromila Barcelono


Po razsodbi so ulice Barcelone preplavili protestniki, ki so zahtevali neodvisnost Katalonije. Zavzeli so tudi letališki terminal, zaradi tega so bili odpovedani številni leti. Nasilni protesti so se vrstili skozi ves teden, pridružila pa so se tudi druga katalonska mesta. V torek so nasilni protestniki poizkušali vdreti na sedež vlade, policija pa je protestnike pregnala s solzivcem. Po torkovih protestih je policija aretirala 30 ljudi, poškodovanih pa naj bi jih bilo 130.

Protesti in nasilje so se skozi ves teden stopnjevali. V sredo je na ulicah Barcelone potekal protestni pohod, v petek pa splošna stavka, ki se je prelevila v nasilne spopade med civilisti in policijo. Petkova stavka je povsem ohromila mesto. 525.000 protestnikov je poleg mestnih ulic zaprlo tudi vhod v znamenito katedralo Sagrada Familija in turistom onemogočilo oglede.

Katalonski predsednik Quim Torra je obsodil nasilje, ki se je razplamtelo v Kataloniji in vse vpletene pozval, naj prenehajo z njim. "Ne smemo dopustiti, da provokatorji, ki so se infiltrirali med protestnike, škodijo podobi gibanja, v katerem sodelujejo milijoni Kataloncev," je še dodal Torra.

Zaradi celotedenskih nemirov pa so španske oblasti iz Madrida v Barcelono poslale dodatne okrepitve policije in nacionalno gardo.

Odzivi slovenske politike na dogajanje v Španiji


Slovenski zunanji minister Miro Cerar situacije na iberskem polotoku ni želel komentirati, saj je prepričan, da gre za notranjepolitično zadevo Španije, ki je demokratična država. Prav tako pa je Cerar opozoril tudi na nevarnost primerjana katalonske in slovenske osamosvojitve. Nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel je sodbo označil za velikanski škandal, ki bi ga morala Španija čim prej odpraviti.

Se je pa v luči dogodkov v Kataloniji sestal Slovenski odbor za podporo katalonskim političnim zapornikom v Španiji. V izjavi ustanovnih članov Milana Kučana, Spomenke Hribar, Iva Vajgla in Rudija Rizmana, so se zavzeli za svobodo izražanja in združevanja. "Imeti politične zapornike na tleh EU je sramota! Naši evropski sodržavljani so kaznovani zgolj zato, ker se z demokratičnimi sredstvi brez nasilja borijo za svoje osebne in kolektivne pravice."

Ustanovljeni odbor sicer izraža simpatije s trenutnim katalonskim vodstvom in želi vleči vzporednice med slovensko osamosvojitvijo ter katalonskim bojem za večjo avtonomijo ter posledično neodvisnost. Na Domovini smo o razlikah med tema dvema primeroma in realističnim pogledom na situacijo že pisali.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike