Teden, ki bo zapečatil prihodnost Evrope

Nekaj dni po britanskem referendumu o obstanku ali odhodu iz EU bodo svojo voljo na volitvah izrazili tudi Španci. Boris Johnson, britanski populistični konservativec, bo tako lahko čez nekaj dni na poti do tega, da postane naslednji britanski premier, radikalno levičarsko gibanje Podemos pa se lahko znajde na vodilnem položaju v Španiji.

To bi bil konec Evrope, kot smo jo poznali do sedaj, piše Politico.

Gotovega sicer še ni ničesar, je pa sama situacija dober pokazatelj trenutnega stanja, v katerem se je znašla Unija. Kakršnikoli že bodo rezultati, tako referenduma, kot tudi volitev, se bo morala Evropa na koncu soočiti z realnostjo: to, kar imata namreč obe populistični opciji sploh skupnega, je namreč ostra kritika delovanja EU.

Vendar ti dve državi nista edini, pri katerih se je tradicionalna politika obrnila na glavo. V Italiji je priljubljenost pridobilo gibanje Pet zvezdic, ki ga je pred sedmimi leti ustanovil komik Beppe Grillo in si prizadeva izstop Italije iz EU - njegova kandidatka Virginia Raggi je namreč pred nedavnim postala rimska županja.

V Franciji javnomnenjske raziskave postavljajo Françoisa Hollanda, ki ga naslednje leto čakajo predsedniške volitve, po priljubljenosti šele na četrto mesto. Nemško politiko leto dni pred splošnimi volitvami pretresa skrajno desničarsko gibanje AfD, podpora tradicionalnim strankam pa je v javnomnenjskih raziskavah padla pod 50 %.

Evropa na Brexit nepripravljena

Trenutno ni videti, da bi katerakoli od evropskih institucij ali vlad imela načrt, kaj storiti v primeru, da pride do scenarija, ki je bil pred šestimi meseci še nepredstavljiv. Nekateri celo mislijo, da ti še vedno niso potrebni.

V Parizu in Berlinu v primeru Brexita pripravljajo skupno izjavo, katere sporočilo je veliko bolj politične, kot pa praktične narave, je za Politico povedal francoski vladni svetovalec.

Pred nekaj meseci sta obe strani govorili o iniciativi, s katero bi pokazali, da imata v načrtu še vedno neke vrste reformo Unije. Sedaj je temu konec, saj je prihodnost EU preveč negotova, s seboj pa prinaša preveliko neznank za podrobnejše načrtovanje reforme.

Javnost evropski federaciji ni naklonjena

Eden od razlogov, da nove evropske pogodbe še kmalu ne bo na vidiku, je tudi to, da jo more podpreti javnost, ki pa trenutno sploh ni naklonjena "še tesnejši uniji" in je skoraj neverjetno, da bi se katerakoli vlada odločila, da bi predlog sploh ponudila svojim državljanom. Odkar je namreč v ustvarjanje evropske konstitucije neposredno vključeno ljudstvo, torej zadnjih deset let, rezultat njihove volje skoraj nikoli ni bil takšen, kot je bila evropska ideja.

Gospodarstvo bo trpelo

V primeru uspešnega Brexita se bo Velika Britanija najprej osredotočila na reševanje svoje ekonomije, na strani Unije pa se bo z ekonomskim udarcem ter z udarcem na finančnih trgih ukvarjala Evropska centralna banka.

Poleg tega se bo EU soočila tudi z nevarnostjo, da se referendumi o obstoju v EU račnejo dogajati tudi v drugih članicah, saj gre domnevati, da bi v teh za Unijo težkih časih zamikal še kakšno, poudarja španski minister za gospodarstvo Emanuel Macron.

Poleg tega se postavlja vprašanje, kakšno vlogo bodo v prihodnosti igrale evropske institucije - zlasti komisija in parlament. "Ugotovilo se je, da se Evropa spreminja hitreje kot njena konservativna institucionalna telesa," ugotavlja Vivien Pertusot s Francoskega inštituta za mednarodne odnose.

Posledica Brexita bi bila lahko tudi prevladovanje francoskega koncepta unije kot "Europe des patries" (Evropa narodov) - z mednarodno politiko v rokah večjih političnih sil, ki jo bodo odvzeli institucijam ter manjšim državam.

Evropske institucije se morajo proti temu prizadevati z dejanskimi rezultati glede enotnega trga, digitalne ekonomije in begunske krize.