Tanja Fajon gre z radikalnejšo retoriko v betoniranje temeljev "nove levice"

Peter Merše
Vir: tanja-fajon.si
Včerajšnja menjava na vrhu stranke Socialnih demokratov je bila svojevrstno presenečenje, saj je menjavo v tem trenutku pričakoval redkokdo. Manj presenetljiva je izbira Tanje Fajon za vršilko dolžnosti predsednice stranke.

S Fajonovo bo SD pridobila bolj artikulirano in pred kamero bistveno spretnejšo predsednico, ki ji komuniciranje ne dela težav, a njeno dosedanje delo kaže, da se stranka dokončno pomika iz polja tradicionalne levice v polje nove levice, kjer so v ospredju manjšine, eko-aktivizem in moderen kulturni boj, med drugim ugotavljamo v komentarju pod prispevkom.


Glede na to, da je svojo politično kariero preživela v Bruslju kot evropska poslanka, je njeno delovanje nekoliko bolj odmaknjeno od vsakodnevnih medijskih žarometov. Zato je prav, da nekoliko bolj osvetlimo njeno dosedanje delo.

49-letna diplomirana novinarka doma iz Ljubljane je v marsičem nasprotje svojega predhodnika na čelu SD. Dejan Židan, veterinar in kasneje direktor Panvite, doma iz Murske Sobote je stranko prevzel po polomu na Evropskih volitvah leta 2014, ko je Tanja Fajon z drugega mesta s preferenčnimi glasovi prehitela tedanjega predsednika SD, dr. Igorja Lukšiča.

Novinarka iz Bruslja namesto naravoslovca s podeželja


Židan je bil tedaj nekoliko zmernejši politik, predvsem operativec, naravoslovec, gospodarstvenik. Precej časa je namenil tudi svoji bazi in stiku z ljudmi kot minister za kmetijstvo še posebej v domačem Pomurju. Hkrati pa je bil v svojih stališčih manj oster, mlačnejši, v nastopih pogosto tudi neroden.

Židanove največje hibe so najmočnejše točke Tanje Fajon. Kot novinarka je vajena nastopanja pred kamero, prav tako ima bolj odločna stališča, ki jih je sposobna bolj jasno artikulurati. A hkrati so ta stališča tudi bolj radikalna in predvsem usmerjena v agendo tako imenovane »nove levice«.

Pomanjkanje stika z bazo na terenu


Kritiki ji očitajo predvsem pomanjkanje stika z bazo, lokalnimi odbori, ki je pri Socialnih demokratih ena močnejših, saj je Fajonova vso svojo politično kariero preživela v Bruslju, kjer je evropska poslanka vse od leta 2009, pred tem pa je bila bruseljska dopisnica RTV Slovenija od leta 2001. Po toliko letih v Bruslju so ji konkretne težave ljudi na terenu, še posebej na obrobju Slovenije, precej tuje.

Stališče Tanje Fajon se tako v marsičem razlikuje tudi od županov stranke, ki ji bo po novem predsedovala. Ti opozarjajo tudi denimo na probleme ilegalnih migracij. S konkretnimi problemi z ilegalnim prehajanjem meje se sooča denimo SD-jev župan Ilirske Bistrice Emil Rojc, na težave z integracijo pa opozarja velenjski župan Bojan Kontič.

Ko se je Rojc celo udeležil protesta proti ilegalnim migracijam v domači občini, je Tanja Fajon povedala, da se »glede Rojca še pogovarjajo«. V odgovor na njegovo udeležbo na shodu pa je dejala: »Ustrahovanje, nevarna populistična in nacionalistična retorika zame nima mesta v demokratični, odprti, moderni Sloveniji.«


Migracije med glavnimi vodili dela v Evropskem parlamentu


Tudi sicer so multikulturalizem in migracije eno osrednjih vodil njenega dela v Evropskem parlamentu. Sama je bila dosledno kritična do vlad in držav, ki so se borili proti ilegalnim migracijam v Evropi, borila se je tudi za odpravo evropskih vizumov za državljane Albanije. Pred Evropskimi volitvami leta 2019 je odpravo vizumov obljubila tudi Kosovarjem.

V Evropskem parlamentu deluje v skupini Socialistov in demokratov, kjer je podpredsednica, s čimer se je uvrstila tudi med 50 najvplivnejših evropskih poslancev na lestvici portala Politico.eu. V Evropskem parlamentu je članica odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, kot nadomestna članica pa deluje v odboru za zunanje zadeve. Je tudi članica delegacije za odnose z Bosno in Hercegovino ter Kosovom, za sodelovanje med EU in Moldavijo in za odnose s Pan-Afriškim parlamentom.

Zaradi preprečevanja ilegalnih migracij ter konzervativnih politik je velika kritičarka vlade Viktorja Orbana na Madžarskem, s katero je v navzkrižju tudi zaradi konzervativnih in pro-družinskih politik, poseganja v medijsko krajino in nasprotovanja LGBT ideologiji. Pretekli teden je denimo madžarsko vlado zaradi prepovedi spremembe spola na uradnih dokumentih »poslala v srednji vek.«



Po pisanju nekaterih medijev se je znašla tudi na seznamu prejemnikov sredstev s strani še enega velikega nasprotnika Viktorja Orbana, judovskega poslovneža madžarskih korenin Georgea Sorosa in njegove Open Society, ki naj bi ji financirali kampanije na socialnih omrežjih, vendar je sama navedbe odločno zanikala.

Poleg migracij v fokusu še Romi, LGBT, novinarji, anti-fašizem in Balkan


Med drugimi resolucijami, s katerimi se je intenzivno ukvarjala v Evropskem parlamentu najdemo še vključevanje Romov, boj proti neo-fašistom in anti-semitizmu, skrb zaradi »upada demokracije« na Poljskem in Madžarskem, prizadevala si je za varne in regulirane migracije, boj proti zlorabam in nadlegovanju žensk, podpirala Istambulsko konvencijo, LGBT smernice za Rusijo in nekatere zadeve v povezavi z zahodnim Balkanom, še posebej Bosno in Hercegovino ter Kosovom.

Zavzema se tudi za federalizacijo Evrope, vendar meni, da trenutno Evropa nima dovolj močnih voditeljev, da bi si upali narediti ta drzen korak, prav tako pa tudi meni, da bi morali razglasiti podnebno krizo.

Angažirana je tudi pri varovanju novinarske svobode in neodvisnih medijev. Tako je bila med predlagatelji resolucije v primeru umora slovaškega preiskovalnega novinarja Jana Kuciaka in resolucije v podporo novinarjem v Turčiji.

Povezovanje opozicije, drugačnost, dialog


Vizijo svojega delovanja na vrhu stranke SD Fajonova usmerja v povezovanje opozicije v boju proti vladi Janeza Janše, s katerim ne želi sodelovati. Energijo bo usmerjala v umeščanje Slovenije v jedrni del Evrope, boj proti ksenofobiji in fašizmu ter drugačnosti v načinu vodenja.

Med ukrepi, ki jih je naštela ob prevzemu funkcije pa so še legalizacija marihuane, prehod na 32-urni delovnik, reševanje podnebne krize in sodelovanje z nevladniki in sindikati. V svojih nastopih in tvitih (z izjemo največjih nasprotnikov), zna biti bolj dialoška tudi s politiki z nasprotnega brega.

KOMENTAR: Peter Merše
Retorična moč v utrjevanju Socialnih demokratov kot stranke »Nove levice«
Tanja Fajon je del salonske nove levice, ki se je praktično povsem oddaljila od tradicionalnih levih vrednot in delavske baze. Ta prek legalizacije marihuane, »skrbi« za razne manjšine kot so LGBT osebe, Romi, migranti, pa feminizem in boj proti »klero-fašizmu« nagovarja predvsem urbano družboslovno »visoko izobraženo« levico. Z radikalnejšo politiko in retoriko bodo v SD nekaj glasov odvzeli Levici, kljub temu pa so kraji, kjer SD danes pobira največje odstotke Prekmurje, severna Primorska, Koroška, Kočevska ter Zasavje. V teh območjih ne kraljujejo urbani levičarji, ampak delavstvo. Njihovo zapostavljanje lahko stranko stane več, kot bodo v stranki pridobili v velikih univerzitetnih mestih. Lahko pa je Fajonova le del strategije za zagotovljen levičarski prevzem oblasti po naslednjih volitvah. Ker se je Levica izkazala za nezanesljivega partnerja pri vladanju, je morda naloga Tanje Fajon omejiti njen domet, zmernejše leve volivce pa prepustiti novemu mesiju tipa Aleksander Čeferin, s katerim bi nato odšli skupaj v vlado. Vsekakor pa bo SD s Tanjo Fajon na čelu in gardo Mladega foruma (tipa Jernej Štromajer) tik za njo še bolj srborita in radikalna pri tematikah življenja, družine, evtanazije, migracij in narodne sprave. Če so pod Pahorjem iskali srednjo pot, so zdaj na ponovnem betoniranju skrajnejših temeljev svoje stranke.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Trump že prvi dan izpolnil številne predvolilne obljube
  • 22. 01. 2025
Zaradi navala migrantov Britanec takorekoč milijarder
  • 09. 11. 2024
branko grims
Evropski poslanec Branko Grims: »Trump je začetek velikega preobrata zahodne civilizacije, do katerega bo prišlo tudi v Evropi«
  • 24. 12. 2024