Ne le Velika Britanija (VB), skoraj vsa Evropa zadnji mesec vneto ugiba, ali bo brexit »mehak«, torej z ohranitvijo vsaj nekaterih dogovorov VB z EU, ali »trd«, torej z razdrtjem vseh dogovorov in vsemi posledicami tega razdrtja.
Victoria Bateman, profesorica ekonomike z univerze Cambridge, vidi šest razlogov za skrb; da bo šlo VB bolje zaradi manj pravil EU, ki po nepotrebnem omejujejo trge. Drugič, ni realno pričakovati, da bi VB za svoje izvožene izdelke in storitve z meddržavnimi sporazumi izpogajala nižje dajatve. Tretjič, VB upa na rast izvoza na trge zunaj EU, torej na večjo globalizacijo. Četrtič, preden bodo izpogajani dobri dvostranski sporazumi z vsemi najpomembnejšimi trgovinskimi partnericami VB, bo minilo precej let. Petič, tudi rast produktivnosti je ob tesnejši mednarodni povezanosti hitrejša. In šestič, dokler je VB članica EU, britanska podjetja v večji meri dojemajo podjetja iste panoge iz drugih članic EU kot »domače« tekmece, to pa ustvarja močnejši motiv ostati konkurenčen.
Na nek ironičen način je vztrajanje VB pri izstopu iz EU še zadnje upanje tistih, ki verjamemo v svobodno izbiro. Če tudi Britanci – kot pred njimi Danci, Irci, Grki in še kdo – sprejmejo vsiljeni »popravni izpit«, bo postalo po evrskem območju tudi za celotno EU jasno, da je kot hotel California, o katerem je nekoč prepevala skupina The Eagles: odjaviš se sicer lahko, zares oditi pa ne boš smel nikoli.
Celoten komentar Tadeja Kotnika preberite na Finacah.
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.