Svetovni odzivi govorijo o neverjetnem življenju Elizabete II.: "Končala se je druga elizabetinska doba." Kaj sledi v prihodnjih dneh?

Iz Buckinghamske palače so včeraj sporočili, da je umrla britanska kraljica Elizabeta II. Bila je britanska monarhinja z najdaljšim stažem in drugi najdlje vladajoči monarh v zgodovini. Nasledil jo je njen prvorojenec, ki si je izbral ime Karel III.

Elizabeta II. je bila vedno nekaj samoumevnega, skorajda naravnega. Kljub visoki starosti je kazalo, da sta njeno telo in duh z jekleno voljo prikovana na krono svetega Edvarda in da utegne celo preživeti svoje otroke. Njena nenadna smrt je zato svet toliko bolj vznemirila.

73-letni princ Charles, prvorojeni sin kraljice Elizabete, je zdaj novi britanski kralj. Uradno ga bodo za kralja razglasili v palači St. James v Londonu, takoj ko bo to mogoče. Kot so sporočili iz Clarence House, torej njegovega sedeža, si je izbral ime Charles III. oz. Karel III.

Novi britanski kralj bo javnost prvič nagovoril danes ob 19. uri po srednjeevropskem času. Kdaj bo slovesno okronan, še ni znano, predvidoma bo to čez več mesecev, ga bo pa v soboto formalno za kralja razglasil poseben svet, v katerem so visoki politični in cerkveni predstavniki ter predstavniki držav Commonwealtha.

Narod žaluje

V Londonu so v Hyde Parku ob 13. uri kraljičino življenje počastili s 96 kraljevskimi topovskimi salvami – s po eno za vsako leto njenega življenja, so sporočili iz Buckinghamske palače. Salve so odmevale tudi v nekaterih drugih mestih po kraljestvu, poroča BBC.

https://twitter.com/trussliz/status/1567948139658608646

V prihodnjih dneh bo Združeno kraljestvo žalovalo, kar se je najhitreje in najmočneje poznalo v medijih. Spletne strani resnih medijev so nemudoma dobile črno-belo podobo in neutrudno objavljajo stare fotografije in druge spomine na pokojno kraljico. Kar nekaj truda je potrebnega, da se dokoplješ do kakšnih drugih novic. Zdi se, da se je – izjemoma – čas nekako ustavil.

Ne le na spletu, čas žalovanja je čutiti tudi v resničnem življenju. Recimo po zastavah na pol droga in ljudeh v črnih oblačilih. Nočni klubi in telovadnice začasno zapirajo svoja vrata, odpovedani so nekateri družabni dogodki. To nima veliko opraviti z uradnimi protokoli – povečini gre za naraven, spontan odziv ljudstva, ki je začutilo izgubo nečesa svojega.

Kraljica Elizabeta je v svoji sedemdesetletni vladavini postavila izjemno visok standard predanosti svoji službi. Ne službi, kot jo razume današnji liberalni svet – zanjo je bilo kraljevanje poklic služenja. Poklic, ki si ga ni sama izbrala, temveč ga je sprejela z izjemno ponižnostjo in odgovornostjo. Poklic, ki je od nje terjal mnogo: stalno zadržanost, nenehno tehtanje besed, skrivanje lastnih političnih prepričanj. Morala je trpeti nenehno medijsko pozornost in niti njeni družini ni bilo prizanešeno. Ker je vse to mirno prenašala, je osvojila srca mnogih. Zato je glavni odziv na njeno smrt priznanje njenega smisla za dolžnost in združevanje. Za Združeno kraljestvo je bila resnični simbol edinosti. Bila je zadnja krščanska kraljica, bolj pravoverna od marsikaterega škofa njene cerkve, in prepoznana kot zgled vladarja v ustavni monarhiji.

https://twitter.com/JJansaSDS/status/1567938889750577163

Naj živi kralj!

Kraljičina dolga vladavina in osebna priljubljenost pa njenemu nasledniku zastavljata svojevrstne težave. Mnogi se sprašujejo, če bo novi kralj dosegal standarde, ki jih je postavila njegova mati.

V zadnjih letih so se denimo pojavljala ugibanja, da se bo po kraljičini smrti zgodil prelom. Bo princ Charles res prevzel prestol – ali bo morda nemudoma odstopil v korist svojega sina, predstavnika nove dobe? In če vendarle postane kralj, bo morebiti zavladal pod imenom Jurij VII.? Anglija je že imela dva kralja Karla in oba sta precej kontroverzni figuri v angleški zgodovini.

Formalno seveda ni nobene negotovosti. Ljudje so kakopak pozabili natančne protokole, toda angleška monarhija je starodavna ustanova, ki je tekom enajstih stoletij že marsikaj doživela. Angleški kralj je sedaj Karel III. in njegova prva skrb je dostojanstveno slovo od svoje matere. Spremembe, majhne ali velike, pridejo na vrsto kasneje.

https://twitter.com/vladaRS/status/1567935948603924481

Toda spremembe nedvomno pridejo, kot so že opozorili nekateri politični komentatorji, tako z desnice kot z levice. Prvi si želijo, da bi se kralj Karel zgledoval po svoji pokojni materi, se naučil skrbno tehtati svoje besede in bolj skrbel za ugled kraljeve družine. Drugi si obetajo, da bo brez kraljičine osebne priljubljenosti monarhija počasi izgubila svoj ugled in vpliv. Prva možnost se trenutno zdi bolj verjetna – toda tudi kralj je že v letih in pričakovati je, da bodo oči javnosti vse bolj uprte v njegova sinova. Prav William in Harry sta največja nevarnost kraljičini duhovni zapuščini in prihodnost kraljeve družine je v veliki meri odvisna od njune pripravljenosti, da stopita v čevlje svojega očeta.

Britanska monarhija vsekakor vstopa v negotove čase, toda britanski naravni konservatizem bo poskrbel, da se nenadnih velikih sprememb ni nadejati. Kraljica Elizabeta bo še leta simbol edinosti in stabilnosti. Britansko navezanost nanjo je še najbolje izrazil Boris Johnson: »Danes je za našo deželo najbolj žalosten dan, kajti imela je edinstveno in preprosto moč, da nas je osrečevala. Zato žalujemo za Elizabeto Veliko, najdlje vladajočo in morda najboljšo kraljico v naši zgodovini.«

https://twitter.com/POTUS/status/1567952734623596548

Pogreb bo čez 10 dni

Že desetletja je spisan protokol pod kodnim imenom Operacija London Bridge (oz. London Bridge is Down), ki je predvideval natančne korake ravnanja, obveščanja po njeni smrti. Vsakih nekaj let so protokol popravili, kjer je bilo treba (nazadnje lani), ga uskladili z razvojem sodobne tehnologije – ravno zadnja izdaja protokola je tako prvič natančno opredelila postopek obveščanja javnosti na družbenih omrežjih, vključno z zatemnitvijo profilov na družbenih omrežjih in spletne strani – in z njim seznanili takrat aktualnega ministrskega predsednika oz. predsednico.

Sočasno s protokolom London Bridge se je zagnal tudi postopek, poimenovan Spring Tide (Spomladanska plima), ki določa ravnanja, povezana z ustoličenjem Karla III.