Svetovna infrastruktura ni prilagojena na podnebne ekstreme. Kakšne spremembe čakajo Slovenijo?

Poplave v Sloveniji so močno prizadele lokalno in regionalno infrastrukturo. Lahko smo videli, kako je voda spodjedala ceste, odnašala mostove ter uničevala električno in vodovodno ter kanalizacijsko infrastrukturo. Pri soočanju z vremenskimi ekstremi pa Slovenija ni izjema.

Države so desetletja gradile ključno infrastrukturo, ki se zdaj zaradi ekstremne vročine, požarov in poplav ruši, kar kaže, kako nepripravljeni so svetovni energetski in prometni sistemi na nestanovitnost podnebnih sprememb.

Te ranljivosti so se v celoti pokazale v zadnjih tednih, ko so svet zajele rekordne temperature, ki obremenjujejo električna omrežja, ogrožajo oskrbo z vodo in krivijo ceste. Julij je bil po podatkih službe za podnebne spremembe Copernicus najbolj vroč doslej zabeležen mesec, saj je vročina zajela Evropo, severno Afriko, Antarktiko in Južno Ameriko, kjer je trenutno zima.

Podnebni ekstremi postajajo pravilo

Kitajsko so zajeli najhujši nalivi v zadnjih 140 letih, ki so povzročili obsežne poplave, v katerih je umrlo več deset ljudi, uničena pa so bila tudi poljedelska polja. V Kanadi so narasle poplavne vode prizadele skupnosti in potopile vasi, na Aljaski pa so ledeniške poplave odnesle celotne domove. Mesta v Španiji so bila tudi poplavljena, medtem ko se južna Švedska spopada z najhujšim deževjem v več kot 160 letih.

"To je preprosto neverjetno poletje," je dejal Peter Gleick, klimatolog in višji sodelavec Pacifiškega inštituta za časnik Foreign Policy. "To je vrsta ekstremnega vremena, na katero podnebni znanstveniki opozarjamo že desetletja – zdaj se zdi, da se dogaja povsod in naenkrat."

Se bodoča infrastruktura sooča s podnebnimi izzivi?

Kitajska je z obsežnim infrastrukturnim načrtom "Belt and Road" oz. kar nove Svilene poti med drugim zgradila več premogovnih termoelektrarn po vsej Evraziji. Nemčija je zaprla jedrske elektrarne, ne pa tudi premogovnih termoeletrarn. Zadnje poplave na Kitajskem so na primer razkrile ključne pomanjkljivosti v njeni drenažni infrastrukturi. V Evropi, kjer domače klimatske naprave še niso čisto običajne v primerjavi z ZDA, je izjemna vročina ohromila skupnosti, obremenila električna omrežja in sprožila vladna zdravstvena opozorila – zlasti po lanskem vročinskem valu, ki je na celini zahteval približno 61.000 smrtnih žrtev.

Nizozemska je na primer zadnjih nekaj sto let gradila nasipe, zdaj pa je na čelu prizadevanj za dodatno odpornost svoje infrastrukture na dviganje morske gladine. Več kot polovica ozemlja države leži pod morsko gladino, nizozemska vlada pa si je prizadevala razviti zanesljiv sistem upravljanja voda in izvajati nove strategije za obvladovanje poplav.

Tako kot Nizozemci se tudi številne vlade vse bolj osredotočajo na prilagajanje svojih infrastrukturnih sistemov, od vključevanja podnebnega modeliranja v upravljanje voda do razvijanja strategij za blažitev vročine. Vendar strokovnjaki opozarjajo, da države, če si ne bodo bolj usklajeno prizadevale za zmanjšanje emisij ogljika in okrepitev prilagoditvenih ukrepov, čaka še več trpljenja.

Pripravljenost pride z visokim računom

Del problema je v tem, da je posodobitev desetletja stare infrastrukture lahko zelo draga. Študija 136 največjih obalnih mest na svetu iz leta 2013 je na primer pokazala, da bi izboljšanje zaščite pred poplavami, ki jih povzročajo podnebne spremembe, vsako mesto letno stalo 350 milijonov dolarjev. Čeprav ta številka zbledi v primerjavi s ceno neukrepanja, ki lahko po nekaterih ocenah doseže več sto milijard dolarjev, je lahko za mnoge vlade to težak ekonomski in politični kompromis.

Tudi fizična pripravljenost je le en del enačbe prilagajanja, je dejal Stéphane Hallegatte, višji svetovalec za podnebje pri Svetovni banki, ki je bil eden od avtorjev študije iz leta 2013. Poleg infrastrukture je za odločen odziv treba razviti tudi socialne sisteme za pomoč ranljivim skupnostim v prvih vrstah podnebne krize. "Prilagajanje ni samo infrastruktura," je dejal Hallegatte. "Prilagajanje je tudi zavarovanje, sistemi socialne zaščite – tudi pomoč ljudem, da [imajo] dostop do finančnih orodij, da si lahko izposodijo, ko so prizadeti."

Slovenijo tudi čakajo spremembe pri načrtovanju infrastrukture