Strokovnjaki o škodljivem ravnanju vlade z dvema muzejema: samovolja politike, ki spominja na avtoritarnost

Artikli muzejske zbirke VSO (Foto: Teo Petrovič Presetnik)
POSLUŠAJ ČLANEK
Vladna ukinitev Muzeja novejše zgodovine in Muzeja slovenske osamosvojitve ter vzpostavitev novega, skupnega Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije, še vedno buri duhove.

V okviru Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO) se je oglasil zamolčan del stroke ter zaposlenih v ukinjenem Muzeju novejše zgodovine. Nihče v Golobovi vladi se namreč z njimi ni posvetoval, nič vprašal, zaposleni v Muzeju novejše zgodovine so o ukinitvi izvedeli iz medijev. Prav tako ministrica za kulturo Asta Vrečko na to temo k pogovoru ni povabila glavnih akterjev, ki so izpeljali osamosvojitev Slovenije, ni prisluhnila njihovim pomislekom in idejam. 

Če ne bo šlo drugače, govorniki na današnji novinarski konferenci omenjajo ustanovitev javnega zavoda Muzej slovenske osamosvojitve, čeprav je, kot je dejal predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle, postavitev muzejev nacionalnega pomena povsod po svetu naloga vlade oz. države, ne pa društev in državljanov. 

V uvodnem nagovoru preko video posnetka je predsednik združenja VSO Lojze Peterle poudaril, da si vlada ni premislila glede ukinitve dveh samostojnih muzejskih ustanov. Prav tako jih ni povabila na pogovor. Za "iz trte zvito" je označil trditve vlade, da naj bi bila odločitev oblastne politike strokovno in finančno utemeljena. Kot je dejal, je postavitev muzejev nacionalnega pomena naloga vlade, nikjer po svetu to ni naloga društev in državljanov. 

“Slovenska osamosvojitev je dejstvo brez primere in taka dejstva zaslužijo tudi samostojno oziroma pozorno obravnavo. Zlasti, ker se skozi to izraža naš odnos do temeljnega političnega dejstva oziroma do najvišjega političnega dosežka našega naroda, ki si je dolgo želel samostojne in demokratične države. Muzej bi moral biti ena od temeljnih točk krepitve naše državljanske, demokratične in domovinske zavesti,” je dejal Peterle. 

Napovedal je, da bodo v ponedeljek sprejeli akcijski načrt v bran samostojnemu muzeju osamosvojitve. Dogajal naj bi se namreč proces, ki osamosvojitev omejuje kot vrednoto, ki ni na strani državotvornosti, ampak nove interpretacije osamosvojitvenega procesa. Takšen proces lahko vnaša le dodatne delitve v že tako polarizirano Slovenijo, je dejal. 

Ddr. Verena Vidrih Perko, dr. Jelka Pikrovič in dr. Marko Štepec. Foto: Teo Petrovič Presetnik

Muzej kot sredstvo povezovanja 


Arheologinja in muzeologinja ddr. Verena Vidrih Perko je poudarila, da morajo sodobni muzeji družbo povezovati. Odpirati morajo dialog in izmenjavo različnih mnenj ter voditi k skupnemu cilju. Muzej slovenske osamosvojitve naj bi deloval kot središče, kjer bi se ljudje zbirali ob vrednotah, ki jih vidimo v osamosvojitvi. 

V muzeju bi se zbiralo predmete, ki jih imajo ljudje še doma, zbiralo bi se različno gradivo, kar bi omogočalo predstavitev, vzdrževanje in raziskovanje privatnih zbirk. S ciljem utrditve slovenske identitete ter vrednot, ki jih je osamosvojitev prinesla; preprečiti izginjanje snovne in nesnovne dediščine, povezane z nastankom države; ohranjati kolektivni spomin; povezovati se s podobnimi muzeji po svetu ter organizirati konference na temo narodne identitete. 

Namen muzeja bi bil združevanje različnih pogledov na osamosvojitveni proces. Naloga muzejev je namreč povezovanje, ne razkrajanje, je poudarila Perkova. Očitek, da bi bil muzej političen, je po njenem prepričanju neutemeljen, saj so vse dediščine politične.  

Participativni in avtoritarni pristop 


Umetnostna zgodovinarka in konservatorka dr. Jelka Pirkovič je predstavila zgodovino ustanavljanja muzejev na Slovenskem in poudarila, da država nikoli ni ukinjala muzejev. Kot je dejala, to razume kot politično dejanje. 

Izpostavila je ugotovitev, da muzeji pri nas temeljijo predvsem na delu strokovnjakov različnih strok, ki se ukvarjajo s temami, ki jih sami izberejo, ki so blizu njim, ne javnosti. Participativni pristop, z vključevanjem javnosti, ki se je drugod uveljavil že v šestdesetih letih, pri nas ne obstaja. Pri nas imamo avtoritarni pristop, temelječ na logiki “mi smo strokovnjaki, mi vse vemo”. Ustanovitev muzeja bi bila tako priložnost, da se tudi pri nas začne uveljavljati participativni pristop. Ukinitev tako dokazuje, da sta politika in stroka zakopani v avtoritarnem modelu. Javnost mora torej zahtevati prekinitev postkomunističnega, avtoritarnega pristopa pri muzejstvu, je zaključila. 

Foto: Teo Petrovič Presetnik

Pravno nenavadna situacija 


Zgodovinar, kustos in muzejski svetnik dr. Marko Štepec iz ukinjenega Muzeja novejše zgodovine Slovenije je poudaril, da je Muzej slovenske osamosvojitve v svojem konceptu imel namen vprašati se, kaj je pravzaprav državnost, kaj je identiteta, kaj je demokracija. Tega v Muzeju novejše zgodovine Slovenije niti prostorsko niti zaposlitveno nimajo možnosti gledati zunaj konteksta, ki ga pokrivajo.  

Muzej novejše zgodovine Slovenije ima po njegovih besedah zelo omejene prostore, zato se bojijo, da je obljuba o več poudarka na samostojnosti praktično neizvedljiva. Zaposleni, niti upravni organi, niso bili o ukinitvi obveščeni oziroma so to izvedeli iz medijev. Po njegovem mnenju smo trenutno v pravno izredno nenavadni situaciji, ki zelo ustreza pojmu samovolja in avtoritarnost. 

“Kdo je ta magična stroka, ki pravzaprav v imenu strokovne javnosti, v imenu muzejev, v teh ključnih odločitvah, odloča?” se je vprašal. Problem nastane, če se izve, da niti svojih odborov o odločitvi o podpori vladi niso izvedli, niti se posvetovali z zaposlenimi, ki dediščino upravljajo. Po njegovih besedah gre za resno skrb o prihodnosti demokracije in pravne države.  

Kobariški muzej kot primer dobre prakse


Kot primer možne ureditve Muzeja slovenske osamosvojitve, če bo vlada vztrajala pri ukinitvi, so navedli Kobariški muzej, zasebno fundacijo in zaseben projekt, z eksponati zasebnih zbirateljev. Ta muzej ima sicer pet zaposlenih in štirinajst zunanjih sodelavcev, vsako leto uspešno kandidira na mednarodnih projektih (podobno kot Park vojaške zgodovine Pivka) ter je edini slovenski muzej, ki je bil nagrajen z evropsko nagrado in je tudi daleč najbolj obiskan, z izjemnim programom. 


Uspeva kljub pomanjkanju državne podpore, in če bi prišlo do takšne odločitve, je dr. Perkova prepričana, da bi se dalo Muzej slovenske osamosvojitve na tak način izpeljati. Predvsem gre za problem časa, ker se ne sme zgoditi, da bi ostali brez, je zaključila. 

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Ekskluzivno za naročnike