Strokovnjaki o rešitvah za javni zdravstveni sistem: Kako naj denar sledi pacientom, in ne papirjem

Letno poročilo ZZZS razkriva, da smo v letu 2019 v Sloveniji iz javnih virov ter prispevki iz obveznega zdravstvenega zavarovanja (OZZ), ki nam ga odtrgajo od plače, zagotavljali okoli 73% vseh sredstev za zdravstvo, ostalo pa iz zasebnih v obliki prostovoljnega zavarovanja in neposrednih (do)plačil. Delež zasebnega financiranja v Sloveniji je primerljiv s povprečjem držav EU. Po strukturi virov pa Slovenija izstopa po nizkem deležu proračunskih virov – 4% napram 31% - oziroma po visokem deležu, kar je razvidno iz grafa, ki ga med javnimi viri pokrije OZZ.  Ekonomist dr. Janez Šušteršič, nekdanji direktor vladnega urada za makroekonomske analize in razvoj ter nekdanji finančni minister, pojasnjuje, da težava ni struktura financiranja, pač pa to, kaj dopolnilno zavarovanje pokriva, in kdo določa, koliko mora dopolnilno zavarovanje plačevati ... Glede ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja je Jasno, poudarja Črt Kostevc, predstojnik katedre za mednarodno ekonomijo in poslovanje na ljubljanski Ekonomski fakulteti, da bo seveda izpad sredstev - okoli 650 milijonov evrov - treba z nečim nadomestiti, če želimo ohraniti sedanji obseg zdravstvenih storitev. Članek je ekskluzivno na voljo digitalnim naročnikom in bralcem tednika Domovina. Digitalno naročnino lahko sklenete spodaj. Za vse obiskovalce Domovine je na voljo odprt članek: Še en očiten znak zavoženega javnega zdravstva: razcvet komercialnih zdravstvenih zavarovanj Z razlago, kako je postavljen zdravstveni sistem, kaj je v resnici javno in kaj zasebno zdravstvo in kje je v njem mesto "dvoživk" ter zasebnih zavarovalnic" smo se ukvarjali tudi v Odmevu tedna: (na primeru peke štruc kruha) [/su_note]