Število ilegalnih prehodov meje upada, a ne povsod
Agencija Frontex je včeraj objavila poročilo, v katerem ugotavlja, da je število ilegalnih prehodov evropskih meja najnižje v zadnjih petih letih. Število ilegalnih prehodov se je zmanjšalo za četrtino v primerjavi z letom 2017, na približno 150 000. V primerjavi z letom 2015 in vrhom migracijske krize pa je to število manjše kar za 92 %.
Razlog za tako velik upad leži predvsem v dramatičnem zmanjšanju števila migrantov, ki potujejo po centralni sredozemski poti v Italijo. Število odhodov iz Libije se je tako zmanjšalo za 87 %, iz Alžirije za skoraj polovico, ne zmanjšuje pa se število odhodov iz Tunizije. Prav Tunizijci in Eritrejci so tudi najbolj zastopani narodnosti na tej poti, skupaj jih je približno ena tretjina. Skupni upad na tej poti je tako 80 %, še vedno pa to pomeni, da je na tak način lani prišlo v Evropo malo več kot 23000 ljudi.
Toda ilegalni migranti sedaj iščejo druge poti. Medtem sej je število prihodov v Španijo po zahodno-sredozemski poti že drugo leto zapored podvojilo. Na takšen način je v Evropo lani prišlo 57000 oseb. S tem je to postala najbolj aktivna migracijska pot, odkar agencija Frontex zbira podatke. Večina migrantov na tej poti trenutno prihaja iz podsaharskih držav. Se je pa v zadnjih mesecih močno povečalo število maroških državljanov, ki jih je sedaj, če gledamo posamično, največ med vsemi narodnostmi. Sledijo jim Gvinejci, Malijci in Alžirci.
Znatno se je povečalo tudi število ilegalnih prehodov meje na vzhodno-sredozemski poti. Lani je bilo teh 56000, kar je v primerjavi z letom prej skoraj tretjinska rast. Povečanje gre v glavnem na račun večjega števila prehodov na kopenski meji med Turčijo in Grčijo. Število uporabnikov morske poti po vzhodnem Egejskem morju ostaja približno enako kot leta 2017. Podvojilo se je število prihodov na Ciper. Na morski poti v vzhodnem Egejskem morju prevladujejo državljani Afganistana, Sirije in Iraka. Kopensko mejo med Grčijo in Turčijo pa največkrat prečkajo turški državljani.
Lani je Frontex začel prvič sistematično zbirati tudi podatke o spolu in starosti nezakonitih migrantov. Skoraj eden od petih migrantov je trdil da je mlajši od 18 let. Približno enak delež med njimi pa zavzemajo tudi ženske, teh je 18 %.
Razlog za tako velik upad leži predvsem v dramatičnem zmanjšanju števila migrantov, ki potujejo po centralni sredozemski poti v Italijo. Število odhodov iz Libije se je tako zmanjšalo za 87 %, iz Alžirije za skoraj polovico, ne zmanjšuje pa se število odhodov iz Tunizije. Prav Tunizijci in Eritrejci so tudi najbolj zastopani narodnosti na tej poti, skupaj jih je približno ena tretjina. Skupni upad na tej poti je tako 80 %, še vedno pa to pomeni, da je na tak način lani prišlo v Evropo malo več kot 23000 ljudi.
Toda ilegalni migranti sedaj iščejo druge poti. Medtem sej je število prihodov v Španijo po zahodno-sredozemski poti že drugo leto zapored podvojilo. Na takšen način je v Evropo lani prišlo 57000 oseb. S tem je to postala najbolj aktivna migracijska pot, odkar agencija Frontex zbira podatke. Večina migrantov na tej poti trenutno prihaja iz podsaharskih držav. Se je pa v zadnjih mesecih močno povečalo število maroških državljanov, ki jih je sedaj, če gledamo posamično, največ med vsemi narodnostmi. Sledijo jim Gvinejci, Malijci in Alžirci.
Znatno se je povečalo tudi število ilegalnih prehodov meje na vzhodno-sredozemski poti. Lani je bilo teh 56000, kar je v primerjavi z letom prej skoraj tretjinska rast. Povečanje gre v glavnem na račun večjega števila prehodov na kopenski meji med Turčijo in Grčijo. Število uporabnikov morske poti po vzhodnem Egejskem morju ostaja približno enako kot leta 2017. Podvojilo se je število prihodov na Ciper. Na morski poti v vzhodnem Egejskem morju prevladujejo državljani Afganistana, Sirije in Iraka. Kopensko mejo med Grčijo in Turčijo pa največkrat prečkajo turški državljani.
Lani je Frontex začel prvič sistematično zbirati tudi podatke o spolu in starosti nezakonitih migrantov. Skoraj eden od petih migrantov je trdil da je mlajši od 18 let. Približno enak delež med njimi pa zavzemajo tudi ženske, teh je 18 %.
Povezani članki
Zadnje objave
Francoska dirka za vrh EU in vpliv na predsedniške volitve leta 2027
3. 6. 2026 ob 19:10
OECD: Slovenijo čaka počasnejša rast, višja inflacija in večji primanjkljaj
3. 6. 2026 ob 17:19
Jankovićev pohod na Miklošičevo – jo ureja za lokalne prebivalce ali za turiste?
3. 6. 2026 ob 16:42
Otroci izgubljajo vid pred našimi očmi: Kako so zasloni sprožili tiho epidemijo
3. 6. 2026 ob 14:15
Zaradi laži in zavisti
3. 6. 2026 ob 12:05
Veselje do prihodnosti
3. 6. 2026 ob 8:56
Domovina št. 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:10
Domovina 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:00
Ekskluzivno za naročnike
Domovina št. 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:10
Domovina 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
JUN
04
Kriza demokracije v Sloveniji, da ali ne?
17:30 - 18:30
JUN
04
Matica pod zvezdami
18:00 - 19:00
JUN
05
Outdoor festival Živimo z naravo
10:00 - 18:00
JUN
05
Mučenci med Slovenci – 27
19:00 - 20:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 253: Konec Golobove ere
27. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 252: Župan in institucije uničujejo kulturno dediščino
20. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 251: Ujetniki Darsa
13. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 250: Naša odgovornost je ohranjati živ spomin
6. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 249: Dovolili smo, da nam državo vodijo politični aktivisti
29. 4. 2026 ob 6:10
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.