Spor med zavezniki: Kordiš SAB-u očital "alternativni Janšizem", ker so šli na roko podjetnikom

Zajem slike arhiv MMC RTV
POSLUŠAJ ČLANEK
Predloga zakonov, ki prinašata skrajšanje obdobja bolniške odsotnosti, ki ga krije delodajalec, z 30 na 20 delovnih dni, sta včeraj v državnem zboru dobila precejšnjo podporo. Štafetno palico pobude zanj je od Nove Slovenije tokrat prevzela Stranka Alenke Bratušek. Do izvolitve pa mu je pomagala koalicijska večina in SNS, proti zakonu so glasovali vsi ostali poslanci opozicije.

Čeprav so predvsem poslanci NSi jasno povedali, da gre pri zakonskem predlogu zakona za »copy-paste« njihovega zakona, ki so ga večkrat vložili v prejšnjem mandatu, pa koalicija ni glasovala proti, ampak je podprla zakonski predlog.

Se pa je okoli zakona v državnem zboru razvila precej razgreta debata med Levico in SAB, ki je pokazala, da bosta stranki v morebitni povolilni koaliciji zelo težko sodelovali.

Poslanci državnega zbora so včeraj s 45 glasovi podprli predlog SAB za spremembi zakonov o delovnih razmerjih ter o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, po katerem se nadomestilo za bolezen oz. poškodbo izplačuje v breme delodajalca s sedanjih 30 skrajša na 20 delovnih dni. Poleg poslancev SAB so predlog podprli še v SDS, NSi, Konkretno in tudi nepovezani poslanci.

Poslanci koalicije so se strinjali s predlagateljem, ki meni, da bo predlagana rešitev izboljšala položaj samozaposlenih, ki se za bolniški stalež ne odločajo tudi, ko so bolni, saj kritje dobijo šele po 40 delovnih dneh, kar se lahko raztegne tudi do 45 vseh dni.  Obenem se bo finančno razbremenilo tudi gospodarstvo, ki bo zato bolj konkurenčno, ter zvišal interes delodajalcev za zaposlovanje in tako zmanjšalo število prekarnih delavcev.

Poslanka Tadeja Šuštar Zalar iz NSi, ki je na las podoben predlog v preteklih letih že večkrat vložila v zakonodajni postopek, je dejala, da bodo s sprejetjem novele zakona stopili naproti slovenskim obrtnikom, samostojnim podjetnikom in kmetom ter jim omogočili, da bo tudi zanje zdravje na prvem mestu. Poudarila je, da jim ni pomembno, kdo predlaga zakon, in ga bodo zato tudi podprli.



Proti predlogu pa so glasovali poslanci LMŠ, SD, Levice in poslanci DeSUS. Opozorili so na to, da bo ob napovedanih višjih plačah zdravnikov primanjkljaj v zdravstveni blagajni še višji, kar bi lahko vodilo v zvišanje prispevne stopnje oziroma zvišanje obveznega prispevka za zdravstveno zavarovanje ali pa v krčenje košarice pravic ter podaljšanje čakalnih dob. To bi pomenilo več samoplačniških pregledov ter sklepanje novih zavarovanj pri zasebnih zavarovalnicah, skratka krepitev "zasebnega zdravstva", kot ga razumejo na levi.

SAB tokrat z retoriko pomoči gospodarstvu stran od leve


V razpravi pa je bilo moč videti, da so poslanci SAB tokrat retoriko umaknili od levih idej in se približali liberalni ideji, s katero se sicer pregovorno istovetijo. »S predlagano rešitvijo dajemo roko gospodarstvu, vabimo tuje investitorje in povečujemo število delovnih mest. Zlasti pa dajemo roko samostojnim podjetnikom, ki se predčasno vračajo na delo kljub bolezni, kar pa nima ugodnega vpliva na zdravje posameznika,« je dejal Marko Bandelli, sicer sam podjetnik.

Za enako retoriko se je odločila tudi predsednica stranke Alenka Bratušek, ki je sicer priznala, da predlogov NSi-ja v preteklosti ni podprla, a v isti sapi dodala, da so in bodo vedno podpirali podjetnike, obrtnike in samozaposlene. »Zakaj? Zato, ker je samo uspešno gospodarstvo osnova za socialno državo. Mi pač nismo zadovoljni, da naši ljudje živijo na minimalnih plačah. Nismo zadovoljni s tem. Pa tudi če jo še trikrat dvignemo. Mi si želimo za naše državljanke in državljane, da imajo višje plače, da si v Sloveniji ustvarimo delovna mesta, ki imajo v višjo dodano vrednost. Z minimalno plačo, pa tudi če jo dvignemo za 5 ali 10 % ljudje ne morejo ljudje dostojno živeti. To pa je dejstvo,« je Bratuškova zavzela precej desno podporo gospodarstvu in višjim plačam.


Levica: To ni alternativa Janšizmu, to je alternativni Janšizem


Levica pa jim s poslancem Kordišem že v stališču ni ostala dolžna. »Ne vidim nikakršnega razloga, zakaj bi tovrstnemu razsuvanju solidarnega javnega zdravstvenega sistema še v opoziciji držali štango in ga podpirali s takšnimi predlogi kot je današnji … Kar danes obravnavamo, ni nikakršna alternativa Janšizmu, ampak zgolj alternativni Janšizem,« je Kordiš ozmerjal početje SAB-a.

V naslednjem stališču pa je besede še enkrat ponovil. »To, kar danes gledamo, pa še na pobudo opozicijske stranke v sodelovanju s koalicijo Janeza Janše, ni alternativa Janšizmu, h kateri se zavezujemo v KUL koaliciji kot sestavljalci naslednje vlade. To je zgolj alternativna oblika janšizma.«



Poslanec Kordiš se je v razpravi obregnil tudi ob izjavo Bratuškove, da se je dogovorov potrebno držati, potem ko so enkrat sklenjeni. »Tako kot smo mi dve leti nazaj skupaj se dogovorili in sklenili, da bomo ukinili dopolnilno zdravstveno zavarovanje, potem so pa zmanjkali glasovi, med drugimi tudi vaši.«

S svojim poslanskim kolegom se je strinjala tudi poslanka Levice Nataša Sukić. »Zelo pozorno sem poslušala to njihovo stališče, ki bazira na sprevrženi trditvi, da delajo v prid samozaposlenih, torej espejev in samozaposlenih v kulturi.« In dodala še: »Ne razumem vaše logike, kako boste zagotovili upokojencem boljše zdravstvene storitve z vašim načinom – upokojencem, za katere se baje ves čas borite. Kako boste s tem krepili javno zdravstvo, kako? Če ga v bistvu dodatno vrtate in potapljate. In kako boste s tem pomagali samozaposlenim, enoosebnim espejem in samozaposlenim v kulturi? Nikakor.«


Levica je pred sejo vložila tudi amandma, da bi spremembe zakona začele veljati šele leta 2030. Na to se je odzval Bandelli, češ da je amandma »največji absurd« ter da ima Levica ves parlament za norca.

»Alergični ste na vse, kar je gospodarstvo in infrastruktura. Tri leta samo glasujete proti, kar je infrastrukturni projekt in gospodarstvo. Dokaz temu je tudi ta amandma. To je jasna slika. Nas ne briga gospodarstvo, nas ne briga infrastruktura, nas ne briga nič, in zato damo amandma na leto 2030. Škoda, ker niste dali na 2050, ker bi bilo lahko še boljše,« se je nad partnerji iz koalicije KUL razburil Bandelli.


"Smo še KUL koalicija?"


Na enak način se je nadaljevalo tudi v drugih razpravah, kjer ni manjkalo povišanih tonov med Levico in SAB. Vse skupaj se je nato preselilo tudi na splet, kjer je predvsem na tviterju in facebooku debata močno odmevala.
Tudi tam se poslanec Kordiš ni mogel zadržati in je v svojem zapisu ponovno udaril po SAB in Bratuškovi, jim očital udar na javno zdravstvo ter se v njem spraševal, ali sploh še so KUL koalicija.









KOMENTAR: Uredništvo
SAB pri iskanju svojega volilnega okna ugotovil, da se tudi z Janševimi da sodelovati
Da ima koalicija KUL probleme sama s seboj, je bolj ali manj že znano iz časov, ko so bili na oblasti. Čeprav gre nesporno za združbo levih strank, problemi izhajajo predvsem iz radikalnih pozicij Levice, občasno pa tudi Socialnih demokratov. SAB-u je s sprejemom "njihovega" zakona v resnici uspel veliki met in jim dal možnost, da se s tem hvalijo v predvolilnih nastopih. Ni pa nezanemarljivo, da jim je to možnost omogočila koalicijska stran s svojimi glasovi. Tu se je izkazalo, da desna sredina ni a priori proti nečemu, kar smatra za dobro, četudi s tem krepi političnega nasprotnika. Jasno je namreč, da je SAB zavezana nesodelovanju s sedanjimi vladnimi strankami po volitvah, zato bi slednjim koristilo, da Bratuškovi ostanejo pod parlamentarnim pragom. Sprejeti noveli zakona v korist podjetnikov in samozaposlenih pa kažeta, da je sodelovanje preko bregov z malo volje vendarle možno.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike