Sonja Šmuc, Delo: Za srednji sloj se enačba ne izide

Sonja Šmuc, generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije, je za Sobotno prilogo Dela spregovorila o davčni zanki, ki vedno bolj obremenjuje gospodarski sektor.

Slovenija si želi biti država blaginje in to je pogosto povezano z visokimi davki. Prav tako imajo visoke davke v Skandinavskih državah, ki pa po javnih storitvah močno prekašanj Slovenijo. Storitve pri nas niso slabe, ampak glede na njihovo ceno, bi od javnega sektorja lahko pričakovali več, je prepričana avtorica.

"Pri nas je srečanje z javnimi institucijami v povprečju prej travmatično kot prijetno opravilo. Čas izdaje gradbenega dovoljenja se je v desetih letih podaljšal na 240 dni (v Srbiji se je skrajšal na 110 dni), povprečna izkoriščenost operacijskih dvoran je po podatkih ZZZS kljub dolgim čakalnim dobam znašala samo 6,6 ure na dan, med evropskimi otroki naši najbolj sovražijo šolo."

V Sloveniji izhajamo iz prepričanja, da mora država poskrbeti za vse, da mora prevzeti nase skrb za državljane. Rezultati tega pa so, po mnenju Šmučeve, neodgovorni in nesvobodni posamezniki, ki so odvisni od države, nesamostojni in nesamozavestni.

Polovica sredstev, ki pridejo v proračun iz naslova davkov, je posledica obdavčenja in prispevkov od plač. Demografska slika je zaskrbljujoča in mladi izobraženi se izseljujejo iz Slovenije. "Zato ne samo na GZS, temveč tudi v vseh gospodarskih organizacijah opozarjamo, da je – gospodarski rasti navkljub – naš sistem, ki je utemeljen na obdavčitvi dela, treba redefinirati, ker sedanji že srednjeročno ni vzdržen." 

Zato v GZS predlagajo prestrukturiranje davkov in ne davčni strel v koleno, ob enem pa je treba razmišljati tudi o naslednji generaciji.

"Mladi niso naši ujetniki. Vedo, da lahko odkorakajo iz sistema, vedo, da lahko zapustijo državo in odidejo tja, kjer bodo sadovi njihovega dela njihovi. Ne iztisnimo jih iz države zato, ker se ne želimo spremeniti," svoje razmišljanje zaključuje Šmučeva. Celoten prispevek lahko preberete tukaj.