Smrt dr. Katice Cukjati verjetno pomeni konec zlatega obdobja Slovenske kulturne akcije

29. 12. 2016 ob 17:19
0 komentarjev

Foto: Muzejsko društvo Škofja Loka (www.mdloka.si)

Slovenija

V Buenos Airesu je tik pred božičem, 24. decembra 2016, v 68. letu starosti nenadoma umrla dr. Katica Cukjati, predsednica Slovenske kulturne akcije, osrednje kulturne organizacije Slovencev v Argentini in emigraciji nasploh.

Katica Cukjati je bila ena prvih, ki se je rodila Slovencem, ki so po drugi svetovni vojni pribežali v Argentino – njena mati se na dolgo pot v novo deželo podala noseča. V družini je bilo devet otrok, dva od njenih bratov sta postala duhovnika.

V zrelih letih se je poročilla s Tinetom Debeljakom ml., katerega oče Tine Debeljak je bil ena osrednjih kulturnih osebnosti v Argentini. V zakonu nista imela otrok.

Po poklicu je bila odvetnica in je imela v Buenos Airesu samostojno odvetniško pisarno. Poleg tega pa je bila neutrudna delavka v slovenski skupnosti. Med drugim je bila ravnateljica Srednješolskega tečaja Marja Bajuka (sobotne šole za otroke Slovencev v Argentini).

Predsednica Slovenske kulturne akcije je bila od leta 2005. Bila je prva ženska predsednica. Pred njo so SKA predsedovali Ruda Jurčec, dr. Tine Debeljak, Ladislav Lenček, Andrej Rot in Marjan Eiletz.

Za nekaj besed o Katici Cukjati ob njenem slovesu smo prosili Toneta Rodeta, slovenskega pesnika, ki je bil rojen v Argentini, leta 2009 pa se je z družino preselil v Slovenijo. Tone Rode je trenutno direktor podjetja in založbe Družina.

»Dr. Katica Cukjati je bila ena izmed temeljnih stebrov kulturnega delovanja slovenske skupnosti v Argentini.

Kot dolgoletna predsednica Slovenske kulturne akcije je skrbno nadaljevala delo predhodnikov ter se trudila za vključevanje novih generacij slovenskih kulturnikov in razumnikov po svetu. Veliko truda je vložila v povezovanje med kulturniki v matici, zamejstvu in v diaspori.

Z njenim odhodom se verjetno zaključuje zlato obdobje Slovenske kulturne akcije, ki je v 60 letih delovanja Sloveniji poklonila nad 180 izvirnih knjižnih del ter za našo kulturno zakladnico ohranila dela, ki sodijo v sam vrh slovenske ustvarjalnosti in so bila pred osamosvojitvijo in demokratizacijo Slovenije v matici prezrta ali celo prepovedana.

Pogrešali bomo njeno delovanje na področju kulture in izobraževanja mladih, njeno nesebično samodarovanje za vrednote, na katerih je temeljila ter njeno predano ljubezen do slovenskega jezika, naroda in države Slovenije.«