Smrt dr. Katice Cukjati verjetno pomeni konec zlatega obdobja Slovenske kulturne akcije
V Buenos Airesu je tik pred božičem, 24. decembra 2016, v 68. letu starosti nenadoma umrla dr. Katica Cukjati, predsednica Slovenske kulturne akcije, osrednje kulturne organizacije Slovencev v Argentini in emigraciji nasploh.
Katica Cukjati je bila ena prvih, ki se je rodila Slovencem, ki so po drugi svetovni vojni pribežali v Argentino – njena mati se na dolgo pot v novo deželo podala noseča. V družini je bilo devet otrok, dva od njenih bratov sta postala duhovnika.
V zrelih letih se je poročilla s Tinetom Debeljakom ml., katerega oče Tine Debeljak je bil ena osrednjih kulturnih osebnosti v Argentini. V zakonu nista imela otrok.
Po poklicu je bila odvetnica in je imela v Buenos Airesu samostojno odvetniško pisarno. Poleg tega pa je bila neutrudna delavka v slovenski skupnosti. Med drugim je bila ravnateljica Srednješolskega tečaja Marja Bajuka (sobotne šole za otroke Slovencev v Argentini).
Predsednica Slovenske kulturne akcije je bila od leta 2005. Bila je prva ženska predsednica. Pred njo so SKA predsedovali Ruda Jurčec, dr. Tine Debeljak, Ladislav Lenček, Andrej Rot in Marjan Eiletz.
Za nekaj besed o Katici Cukjati ob njenem slovesu smo prosili Toneta Rodeta, slovenskega pesnika, ki je bil rojen v Argentini, leta 2009 pa se je z družino preselil v Slovenijo. Tone Rode je trenutno direktor podjetja in založbe Družina.
»Dr. Katica Cukjati je bila ena izmed temeljnih stebrov kulturnega delovanja slovenske skupnosti v Argentini.
Kot dolgoletna predsednica Slovenske kulturne akcije je skrbno nadaljevala delo predhodnikov ter se trudila za vključevanje novih generacij slovenskih kulturnikov in razumnikov po svetu. Veliko truda je vložila v povezovanje med kulturniki v matici, zamejstvu in v diaspori.
Z njenim odhodom se verjetno zaključuje zlato obdobje Slovenske kulturne akcije, ki je v 60 letih delovanja Sloveniji poklonila nad 180 izvirnih knjižnih del ter za našo kulturno zakladnico ohranila dela, ki sodijo v sam vrh slovenske ustvarjalnosti in so bila pred osamosvojitvijo in demokratizacijo Slovenije v matici prezrta ali celo prepovedana.
Pogrešali bomo njeno delovanje na področju kulture in izobraževanja mladih, njeno nesebično samodarovanje za vrednote, na katerih je temeljila ter njeno predano ljubezen do slovenskega jezika, naroda in države Slovenije.«
Katica Cukjati je bila ena prvih, ki se je rodila Slovencem, ki so po drugi svetovni vojni pribežali v Argentino – njena mati se na dolgo pot v novo deželo podala noseča. V družini je bilo devet otrok, dva od njenih bratov sta postala duhovnika.
V zrelih letih se je poročilla s Tinetom Debeljakom ml., katerega oče Tine Debeljak je bil ena osrednjih kulturnih osebnosti v Argentini. V zakonu nista imela otrok.
Po poklicu je bila odvetnica in je imela v Buenos Airesu samostojno odvetniško pisarno. Poleg tega pa je bila neutrudna delavka v slovenski skupnosti. Med drugim je bila ravnateljica Srednješolskega tečaja Marja Bajuka (sobotne šole za otroke Slovencev v Argentini).
Predsednica Slovenske kulturne akcije je bila od leta 2005. Bila je prva ženska predsednica. Pred njo so SKA predsedovali Ruda Jurčec, dr. Tine Debeljak, Ladislav Lenček, Andrej Rot in Marjan Eiletz.
Za nekaj besed o Katici Cukjati ob njenem slovesu smo prosili Toneta Rodeta, slovenskega pesnika, ki je bil rojen v Argentini, leta 2009 pa se je z družino preselil v Slovenijo. Tone Rode je trenutno direktor podjetja in založbe Družina.
»Dr. Katica Cukjati je bila ena izmed temeljnih stebrov kulturnega delovanja slovenske skupnosti v Argentini.
Kot dolgoletna predsednica Slovenske kulturne akcije je skrbno nadaljevala delo predhodnikov ter se trudila za vključevanje novih generacij slovenskih kulturnikov in razumnikov po svetu. Veliko truda je vložila v povezovanje med kulturniki v matici, zamejstvu in v diaspori.
Z njenim odhodom se verjetno zaključuje zlato obdobje Slovenske kulturne akcije, ki je v 60 letih delovanja Sloveniji poklonila nad 180 izvirnih knjižnih del ter za našo kulturno zakladnico ohranila dela, ki sodijo v sam vrh slovenske ustvarjalnosti in so bila pred osamosvojitvijo in demokratizacijo Slovenije v matici prezrta ali celo prepovedana.
Pogrešali bomo njeno delovanje na področju kulture in izobraževanja mladih, njeno nesebično samodarovanje za vrednote, na katerih je temeljila ter njeno predano ljubezen do slovenskega jezika, naroda in države Slovenije.«
Zadnje objave
Opozarjajo, da se lahko poslabša dostopnost zdravstvenih storitev
2. 6. 2026 ob 18:49
Je Janković povozil voljo ljudi in pravni red?
2. 6. 2026 ob 15:50
Bencin in dizel danes občutno cenejša
2. 6. 2026 ob 10:19
Prihajajoči dogodki
JUN
03
JUN
04
Kriza demokracije v Sloveniji, da ali ne?
17:30 - 18:30
JUN
04
Matica pod zvezdami
18:00 - 19:00
JUN
05
Outdoor festival Živimo z naravo
10:00 - 18:00
JUN
05
Mučenci med Slovenci – 27
19:00 - 20:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 253: Konec Golobove ere
27. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 252: Župan in institucije uničujejo kulturno dediščino
20. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 251: Ujetniki Darsa
13. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 250: Naša odgovornost je ohranjati živ spomin
6. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 249: Dovolili smo, da nam državo vodijo politični aktivisti
29. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 248: S kanalizacijo in nasiljem proti zdravju v Ljubljani
22. 4. 2026 ob 6:10
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.